Škedenjska železarna zapira vrata
Tjaša Lotrič in Lea Širok – RTV-RADIO KOPER
V škedenjski železarni v Trstu bodo od februarja dalje postopoma začeli zapirati plavž in koksarno. Delavci so nedavno na referendumu podprli sindikalni dogovor z lastnikom železarne, družbo Arvedi.
Škedenjska železarna velja za enega največjih onesnaževalcev v širši regiji. Foto: AAG
Večino delavcev bodo prezaposlili v valjarno. V nekaterih sindikatih so dogovoru sicer nasprotovali. Tako bodo po več kot 120 letih postopoma v škedenjski železarni zaprli koksarno in plavž. Večina delavcev se je na referendumu izrekla za zaprtje tega dela železarne, kjer dela 360 delavcev. Zavzeli so se za preoblikovanje območja. Sindikalni dogovor z lastnikom železarne, družbo Arvedi, ki je lani napovedala umik iz Trsta zaradi pritiskov deželne uprave, predvideva prezaposlitve in upokojevanja, izpostavlja predstavnik sindikata kovinarjev UILM Antonio Roda’: “Po sindikalnem dogovoru bo 168 delavcev prezaposlenih v valjarno, ki naj bi v prihodnjih dveh letih razširila dejavnost. Delavcem, ki so imeli pogodbe za določen čas, je lastnica železarne že sporočila, da jim pogodb ne bo obnovila. Zanje je predvidena možnost zaposlitve v drugem obratu, v kraju San Giorgio Di Nogaro. V dogovoru presežnih delavcev ni.”
V sindikatih so bila razpotja. Predstavnik sindikata Fiom Cgil Marko Relli pravi, da so dogovoru nasprotovali, saj naj ne bi vseboval zagotovil glede zaposlitve in pravic delavcev v delovnem razmerju: “Zaprtje dela železarne, ki je del zgodovine dežele in države-zgrajen je bil leta 1896 in je dalo mestu pomemben ekonomski pečat, bi moralo potekati drugače. Predvsem bolj jasno, da bi zaščitili delovna mesta. Negativen vpliv bo viden v prihodnje.”
V sindikatu so si prizadevali za sodelovanje v programskem dogovoru s pristojnim ministrstvom in deželno upravo, pravi Relli, da bi skupaj našli ustrezne rešitve za delovna mesta, vendar zaradi prehitro sklenjenega sindikalnega dogovora, do tega ni prišlo. Ugašanje plavža in koksarne v škedenjski železarni olajšanje za prebivalce širšega prostora Škedenjska železarna velja za enega največjih onesnaževalcev v širši regiji. Škodljivi vplivi močno preseženih izpustov rakotvornih snovi v zrak in morje se širijo tudi na slovensko stran, kjer je najbolj izpostavljeno območje Hrvatinov in Kopra. Prav nobeno naključje ni, da je Trst v samem vrhu rakastih obolenj v Italiji in v Evropi, opozarjajo okoljevarstveniki. Ugašanja plavža in koksarne se zato v prvi vrsti veselijo okoliški prebivalci, saj jim bo to prineslo večjo kakovost življenja in predvsem izboljšanje zdravja.
Izpusti prašnih delcev iz železarne v tržaški četrti Škedenj tudi za več desetkrat presegajo mejne vrednosti. Črn prah, poln železa, se nalaga v vrtovih, na ulicah in igriščih. In tu so še nevidne rakotvorne snovi. “Onesnaženje prinaša številne zdravstvene težave prebivalcem”, pojasnjuje Livio Scrisel, član civilne pobude za zaprtje železarne Nosmog. Sam je izgubil ženo, ki je pri 54 letih umrla zaradi raka na pljučih. Čeprav ni nikoli delala v železarni, je zbolela za antrakozo, ki je značilna za rudarje po dolgotrajnem delu v premogovnikih.
Prebivalci upajo, da bo četrt spet zaživela, saj so se številni tudi odselili. Življenje pa se bo najprej izboljšalo za vse, ki so v neposredni bližini železarne. Boljši zrak bo tudi na slovenski strani. Predvsem na območju Hrvatinov, so prepričani okoljevarstveniki. Onesnaženje ob meji presega vrednosti najbolj onesnaženih slovenskih mest. To so pokazale meritve, ki jih je pred leti, na pobudo krajanov, izvajala Agencija za okolje, v katerih sicer niso zajeli rakotvornih snovi, pojasnjuje Franci Malečkar predsednik komisije za okolje v organizaciji Alpe Adria Green: “Torej, smo rekorderji v ozonu, žveplovem oksidu, dušikovem dioskidu. Podatki so slabši od termocentrale v Trbovljah, od avtoceste v Mariboru in tako dalje. In to na najbolj prepihanem delu.”
Ugašanje plavža škedenjske železarne je za tržaške okoljevarstvenike znak, da za dejavnosti, ki so ekološko tako obremenjujoče in škodljive zdravju, ni več prostora ne na območju mesta ne v pristanišču.
コメント