Pripombe AAG na OPPN za območje kamnoloma Griža pri Rižani
Alpe Adria Green (v nadaljevanju: AAG), mednarodno društvo za zaščito okolja in narave, z javnim interesom na področju okolja in narave po 153.členu ZVO-1 je v zakonitem roku poslal 27.01.2021 po e-pošti pripombe na Poziv k oblikovanju izhodišč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje kamnoloma Griža pri Rižani (dopis občine Koper št. 3505-10/2020 z dne 8.1.2021).
Slika je simbolična: Slovenske občine se po navadi odločijo za skrajšani postopek OPPN zaradi zavarovanja okolja in narave ali zavarovanja človeških življenj, ne pa za reševanja vlog posameznih podjetij.
Pripombe AAG:
1. AAG najprej podaja zahtevo, da se rok za pripombe podaljša na 30 dni kot je to predvideno po Aarhuški konvenciji. To dodatno utemeljujemo še z epidemiološko situacijo, v kateri je našim strokovnjakom onemogočeno prehajanje med občinami in regijami, da bi na terenu proučili zadevo. Tako pomembne zadeve se ne da ustrezno obravnavati zgolj po elektronskih povezavah. Aarhuška konvencija pa tudi zahteva, da se javnosti omogoči kvalitetna razprava.
2. AAG, skupaj s krajani, odločno zavrača vsako nadaljevanje del v kamnolomu Griža. To se nanaša tako na pridobivanje apnenca kot na asfaltno bazo in predelavo gradbenih odpadkov.
Skratka, investitor si naj poišče drugo lokacijo za svoje ambicije, ne pa, da bi na račun degradacije okolja in povzročanje škode krajanom in naravi, še posebej reki Rižani, ponovno odpiral kamnolom, ki je prenehal z obratovanjem leta 2012.
3. Poziv vsebuje lažno navedbo, da je pobudnik za pripravo OPPN koncesionar na navedeni lokaciji kamnoloma Griža pri Rižani.
To ni res, saj rudarska knjiga na datum 20.01.2021 izkazuje drugega koncesionarja (t.j. Primorje d.d. v stečaju).
Na mestu je opozorilo, da takšen poziv predstavlja kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva in/ali overitve lažne vsebine in/ali goljufije po KZ-1, saj je bil g. župan z dejstvom, da pobudnik za pripravo OPPN nima koncesije (ni bila prenešena) seznanjen že 25.08.2020 na sestanku v Kubedu.
4. Že sedaj je za navedeno območje v veljavi prostorski akt Ureditveni načrt za območje kamnoloma Griža podrejen odloku občine Koper št 352-10/93 iz dne 07/10/1993.Določil navedenega akta predhodni lastnik kamnoloma ni spoštoval. Nasprotujemo ukinitvi tega akta kot to zahteva pobudnik. Izdela naj se poseben program sanacije brez nadaljevanja izkoriščanja kamnoloma.
5. Za navedeno območje je v pripravi DPN hitre ceste Koper-Dragonja z elaboratom ZUKR ter kot tak predstavlja nadrejeni prostorski akt.
6. Dostop lastnikom in najemnikom zemljišč, katerega nemoteno izvajamo že od nekdaj, mora biti brezpogojen in nemoten, tako kot je bil tudi pod koncesionarjem Primorje d.d. v stečaju. Pobudnik OPPN izrecno navaja nezmožnost dostopa. Pohodniška pot na relaciji Kubed-Rižana, ki poteka skozi navedeno območje po parcelah javnega dobrega, bi se s predlaganimi izhodišči zaprla za pohodnike, kolesarje in prebivalstvo.
Obstoječa dostopna pot je ustanovljena s sodnimi odločbami, predlagana izhodišča OPPN zanikajo odločbe sodišč. Za krajane sanacija kamnoloma ni sporna, sporno je onemogočanje prehoda po obstoječih peš poteh in dostop do zasebnih zemljišč.
7. Krajani iz Kubeda imajo še danes poškodovane hiše od posledic miniranja prejšnjega lastnika in niso nikoli dobili odškodnine za sanacijo. Tudi zato nasprotujemo, da bi kamnolom Griža še naprej obratoval.
8. Glede na to, da je pobočje kamnoloma na delu povodja hudournika Ženeštra, ki se izteka v strugo reke Rižana, menimo, da je lokacija za ravnanje z gradbenimi odpadki in za postavitev asfaltne baze povsem nesprejemljiva. Za prebivalce obalnih občin je reka Rižana neprecenljivega pomena.
9. Reka Rižana je po osmih letih zopet čista ter polna življenja. Pred zaprtjem kamnoloma pa je bila zaradi prahu po vsakem dežju mlečne barve. Rib v okolici kamnoloma ni bilo, zdaj so. Znano je, da drobni prah uničuje škrge rib in dihalne poti drugih organizmov, zato je življenje izginilo.
10. Že sedaj so problematični nanosi v reko Rižano, material iz kamnoloma voda spira v reko in povzroča dvigovanje rečnega dna, kar povzroča ob večjih padavinah razlivanje reke ( katera ima hudourniški značaj) oz. poplave.
11. Nasprotujemo tudi izjavi, da v okolici ni asfaltne baze. Asfaltna baza je v KS Črni Kal v kamnolomu v Černotičah – Anhovo, le nekaj kilometrov severneje od Griže.
Prebivalci v okolici dveh kamnolomov (Anhovo in CPK) se že leta spopadajo s prašnimi delci, saj se meritve izvajajo v korist gospodarskih interesov in ne v prid ljudi.
Krajani so nemočni napram strokovnim analizam tudi ko le-te navajajo lažna dejstva.
12. AAG bo predstavilo še tudi druge argumente v nadaljevanju postopka, za katerega vlagamo zahtevo, da se nam prizna status stranskega udeleženca.
