Leto 2020 je statistično najtoplejše leto po letu 2016
Novi podatki s satelitov EU kažejo, da je leto 2020 statistično najtoplejše leto do sedaj, saj je bilo leto 2016 najtoplejše na svetu.
Služba za podnebne spremembe Kopernik pravi, da je bilo lani okoli 1,25 ° C nad dolgoletnim povprečjem. Znanstveniki pravijo, da so bile stopnje toplote brez primere na Arktiki in v Sibiriji ključni dejavniki za dvig celotne temperature. V zadnjih 12 mesecih je bil v Evropi dosežen tudi nov rekord, približno 0,4C toplejši od leta 2019.
Lani decembra je Svetovna meteorološka organizacija napovedala, da bo leto 2020 eno izmed treh najtoplejših rekordnih let . To novo, bolj popolno poročilo Kopernika pravi, da je lansko leto na vrhu seznama.
Zaradi visokih temperatur so spomladi in poleti na mnogih lokacijah znotraj arktičnega kroga divjali požari. Podatki Kopernika prihajajo iz satelitov Sentinel, ki Zemljo spremljajo iz orbite, meritve pa tudi , opravljajo na zemlji.
Podatki o temperaturi iz sistema kažejo, da je bilo leto 2020 za 1,25 ° C toplejše od povprečja v letih 1850–1900, čas, ki ga pogosto opisujejo kot „predindustrijsko“ obdobje. Eden ključnih dejavnikov, ki je povišal temperature, je bilo ogrevanje na Arktiki in v Sibiriji . Ponekod so bile temperature v celotnem letu 6 st. C nad dolgoletnim povprečjem.
To izjemno segrevanje je privedlo do zelo aktivne sezone požarov. Po raziskavah so požari v polarnem krogu sprostili rekordno količino CO2, kar je za več kot tretjino več kot leta 2019.
V Koperniku ugotavljajo, da je bilo leto 2020 sicer nekoliko bolj hladno kot leto 2016, vendar sta bili leti statistično enaki, saj so razlike med številkama za dve leti manjše od značilnih razlik v drugih podatkovnih bazah temperature za isto obdobje.
V Evropi se je v tem letu segrelo tudi novo rekordno stopnjo segrevanja, in sicer za 0,4C topleje kot leta 2019. Velik vročinski val v juliju in avgustu je bil pomemben dejavnik za dvig živega srebra po celini. Na svetovni ravni je desetletno obdobje 2011–2020 najtoplejše desetletje, zadnjih šest let pa najbolj vročih.
“Dvaindvajset izstopa po svoji izjemni toplini na Arktiki in rekordnem številu tropskih neviht v severnem Atlantiku,” so povedali v službi za podnebne spremembe.
“Ni presenetljivo, da je bilo zadnje desetletje najtoplejše in je še en opomnik na nujnost ambicioznega zmanjšanja emisij, da bi v prihodnosti preprečili škodljive podnebne vplive.”
Medtem ko se bo močna La Niña leta 2021 nekoliko ohladila, se bo raven ogljikovega dioksida v ozračju verjetno ohranila visoko, kar bo prispevalo k stalnemu segrevanju.
Novi podatki kažejo, da bodo povprečne koncentracije CO2 dosegle raven, ki je 50% višja kot pred industrijsko revolucijo. Kljub globalni upočasnitvi, ki jo je povzročila pandemija Covid-19, znanstveniki pravijo, da je to povečanje posledica emisij zaradi uporabe fosilnih goriv in krčenja gozdov.
Čeprav bodo vremenski vzorci, povezani z dogodkom La Niña, lahko pospešili rast v tropskih gozdovih in povečali količino absorbiranega plina, to ne bo dovolj za upočasnitev splošnega dviga.
Količina CO2 je v atmosferi za nekaj tednov od aprila do junija presegla 417 ppm. To je za 50% višja od ravni 278 ppm na koncu 18. stoletja, ko se je razširjena industrijska dejavnost šele začela. Več kot 200 let je trajalo, da so se ravni zvišale za 25%, zdaj pa se je v dobrih 30 letih kasneje približujemo 50-odstotnemu povečanju.
Če želimo obrniti ta trend in upočasniti naraščanje CO2 v ozračju, bo treba zmanjšati globalne emisije, za njihovo zaustavitev pa bo treba globalne emisije znižati na čisto nič. To se mora zgoditi v približno naslednjih 30 letih, če želimo, da se globalno segrevanje omeji na 1,5C.
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
