»ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG« ZA LETO 2019
Glavni vir vode za Istrsko Slovenijo je kraški izvir reke Rižane. Obsežni sledilni poskus pred okoli štirimi desetletji je dokazal stekanje vode vanj s skoraj 240 kv. km obsežnega zaledja, ki sega do Brkinov. Na podlagi tega so bile sprejete varnostne cone z omejitvami dejavnosti. Izdelana je bila ocena ogroženosti, kjer so bile izpostavljene prometnice v prvi in drugi varnostni coni. Glede na to, da se dnevno prepelje tudi preko 100 vlakovnih kompozicij s skoraj 3 milijoni ton naftnih derivatov in drugih kemikalij ter, da predstavlja skoraj tri četrtine tovora na slovenskih železnicah blago iz/za pristanišče v Kopru, bi pričakovali, da bo narejeno vse za zagotovitev varnosti. Če dodamo še navedbe, da en »luški evro« ustvari sedem drugih, bi že z ureditvijo kilometra lovilcev vzdolž proge vsako leto, že zdavnaj uredili razmere in bili pripravljeni na nesreče, kot se je zgodila letošnje poletje. Če k temu dodamo dve opozorili, kot je bila prometna nesreča na cesti med Kozino in Podgradom ter izpusti farme, je brezbrižnost toliko manj razumljiva.
Res, da se kemikalije s prevrnjenega vagona še niso pojavile v izviru, kar za izvršno oblast še ni dovoljšen razlog za kazensko ukrepanje zoper odgovorne v železniškem prometu, očitno niso bili to dovolj močni razlogi, da bi se pristopilo k zavarovanju izvira. Še posebej je nerazumljivo, ker naj bi proga bila uporabljena tudi po izdelavi dodatne železniške proge iz pristanišča.
Zaradi zgoraj navedenega je na predlog Komisije pri UO AAG ”ZA IZBIRO NAJBOLJ NEEKOLOŠKE OSEBNOSTI LETA” UO AAG v torek 07.01.2020 potrdil da se, kot >ZMAGOVALCE ČRNE LISTE AAG ZA 2019< razglasi VODSTVO SLOVENSKIH ŽELEZNIC, za neodgovorno dosedanje delo in »verovanje v božjo previdnost« še naprej, kljub napovedim o povečanju pretovora iz/za pristanišče.
Obrazložitev
V železniškem predoru blizu Dola pri Hrastovljah je 25.06.2019, malo pred 15. uro, iztirilo šest vagonov, v katerih je bil kerozin. Dva vagona sta se nagnila na obok predora, na obeh je zazevala odprtina, iz katere je začel iztekati nevaren kerozin. Kasneje se je izkazalo, da je gorivo iztekalo iz enega vagona. Koliko kerozina je izteklo v tla, še vedno ni uradno znano. Zaradi bližine Rižane je bil strah domačinov pred ekološko katastrofo upravičen.
Po okvirnih ocenah je v železniškem predoru pri Hrastovljah, zaradi nezgrajenega zbiralnika odpadnih voda z lovilci olj, izteklo v tla 10.700 litrov kerozina. V zemljini, ki so jo izkopali in odpeljali na deponijo v Lenart, naj bi ga bilo tisoč litrov. Istra je v krču in pričakovanju vodnega vala, ki bo postregel z večjim deževjem in odnesel kerozin v vodovodno omrežje.
Kerozin je rakotvoren in je nevaren, če vstopi v pitno vodo, ne samo za človeka, temveč za vse življenjske vrste. Enako nas mora skrbeti reka Rižana in morje s svojimi prebivalci.
Poleg tega, da je kerozin rakotvoren in njegovo uživanje močno obremeni jetra, je treba vedeti, da bo, če pride v vodarno, uničil kompletno postrojenje ultrafiltracije. Zamašil bo mikropore in zgodba ultrafitracije vode bo končana.
Z vsakimi padavinami igramo rusko ruleto. To pomeni, da če se bo kotanja napolnila z vodo, bo na površini te vode kerozin. Vsekakor pa se ni nihče odzval na predlog AAG-ja , da se namesti ‘online monitoring’. Izdelujejo ga Angleži in opravlja meritve ves čas, neprestano in ne samo vsakih osem ur. Tekoče bo zaznal, da je polutant prišel do vodnega vira. To bi bilo smiselno iz treh razlogov, da se ščiti vodarna, da se pravočasno obvesti ribogojca in da se pravočasno ukrepa pri zaščiti reke in morja.
‘Onesnaževalec plača’ Koprska občina kot Rižanski vodovod bi od Slovenskih železnic morali zahtevati nakup takšnega monitoringa. “To je nekaj neizbežnega in normalnega”
Drugi predlog, ki ga je v imenu AAG predlagal član UO Gorazd Pretnar je bioremidiacija. Gre za obdelovalni postopek, ki temelji na naravnih procesih, pri katerih mikroorganizmi spremenijo okoljsko onesnaževanje v tleh, podtalnici in sedimentih do neškodljivih končnih produktov. Nabaviti je potrebno mikroorganizme, ki bodo razgradili vse, kar je ostalo. Dovajati jim je potrebno le dovolj tekočine in hranilnih snovi, da pride čim prej do biološke razgradnje. Ti mikrogoranimi niso gensko spremenjeni, najdemo jih v naravi in imajo encime tudi za razgradnjo naftnih derivatov.
Pri reševanju tako zapletene situacije smo v AAG pogrešali sodelovanje dveh ministrstev, ki se financirata iz davkoplačevalskega denarja. Prepričani smo, da vzorcev ne bi smel jemati Rižanski vodovod na stroške uporabnikov, temveč je to naloga zdravstvene inšpekcije, ki ima za to zaposlene in usposobljene ljudi. Prav tako menimo, da bi se moral v zadevo vključiti okoljski minister in inšpektor za kemikalije, saj je šlo za kemijsko nesrečo. V Sloveniji je še veliko predorov, ki nimajo zbiralnikov odpadnih voda z lovilci olj, tako da je le stvar časa, kdaj in kje bo prišlo v železniških predorih do podobne nesreče.
Comments