Vključitev Alpe Adria Green v upravni postopek na ARSO v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narav
Alpe Adria Green (AAG), ki ima status javnega interesa na področju okolja in narave, je na ARSO 14.04.2020 v predpisanem roku (8 dni ) priglasil udeležbo in vključitev v upravni postopek v zadevi izdaje dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda (Ursus arctos) v RS po 7. členu Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Hkrati se je o zadevi tudi izjasnil, vendar ne dokončno, s čimer puščamo zadevo odprto zaradi možnih nasprotnih mnenj drugih udeležencev, vključno s predlagatelji in avtorji strokovnih mnenj.
AAG nasprotuje izdaji Dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom rjavega medveda, zato zahtevamo, da se postopek o zadevi ustavi, saj bi že samo nadaljevanje postopka v smeri odstrela zaradi zmanjšanja števila medvedov pomenilo kršenje Habitatne direktive in drugih mednarodnih zavarovanj medveda.
Alpe Adria Green podaja na prejeto gradivo, ki nam ga je poslal 07.04.2020 ARSO naslednje pripombe:
Kot je znano tudi strokovnjakom, je dovoljen le odstrel posameznega osebka zaradi posebne situacije oziroma konfliktnosti, opisane v Habitatni direktivi, preneseni v našo zakonodajo, nikakor pa ne odstrel (kvotni odstrel) zaradi zmanjšanja števila osebkov, ki niso konfliktni.
AAG nasprotuje obravnavi medveda kot lovne živali, kar je namen vseh treh poslanih dokumentov: Zavoda za gozdove (ZGS), Biotehnične fakultete in Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). S tem bi dejansko ključno spremenili status medveda, ki naj bi na ta način s kršenjem Habitatne direktive prešel iz zavarovane vrste po aneksu IV, v lovno vrsto V.
AAG tako ugotavlja, da vsa tri strokovna mnenja kršijo Habitatno direktivo in zato niso primerna za upravljanje medveda.
Dokaz za to najdemo v Sodbi Upravnega sodišča RS I U 2541/2018-26 z dne 10.4.2019 na 76 straneh, ki je kvotni odstrel medveda, ki je bil načrtovan v Prilogi Odloka iz leta 2018 spoznalo za nezakonitega. Podobno načrtovanje zasledimo v vseh treh predloženih strokovnih gradivih.
Upravno sodišče je poglobljeno obravnavalo omenjeni načrtovani kvotni odstrel. Pri čemer je vlada v tistem postopku predložila svoje strokovno mnenje na 30 straneh z navedbami več deset referenc, kar je podobno tokrat predloženim strokovnim mnenjem. Pa je vendar sodišče spoznalo kvotni odstrel za nezakonitega.
Pomembno in karakteristično za vsa tri strokovna gradiva, ki so nam bila dostavljena je, da nobeno ne navaja te sodbe Upravnega sodišča RS. Vsa se tej sodbi izogibajo, kar pomeni, da so ta gradiva in strokovna mnenja sporna in jih ne moremo upoštevati, saj vodijo v nezakonito ravnanje, kar mora ARSO tudi ugotoviti.
Prav tako strokovna gradiva, ki so nam bila dostavljena ne navajajo razsodbe Sodišča EU, ki je na pobudo Višjega sodišča na Finskem pripravila interpretacijo člena v Habitatni direktivi o izjemah, ki dovoljuje nadzor velikih zveri z odlovom in pomeni pravno prakso za celotni evropski prostor ter je vsem državam članicam določila enotne rešitve. V podanem mnenju Sodišča EU je navedeno, da je kvota, ki je bila predhodno določena na Finskem in omogoča usmrtitev skoraj 15% populacije, nedvomno škodljiva za ohranitev populacije. Število medvedov za odstrel, ki jih določajo dostavljena strokovna gradiva, nedvomno vpliva na ohranitev populacije. Sodišče EU je izvedbo ukrepa odstrela odobrilo le za izjemna ter posamična dovoljenja pod določenimi in zelo specifičnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni. Evropska komisija je izrecno poudarila previdnostni pristop, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike in določa, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.
Še več, vlada in državni zbor so sprejeli sporni interventni zakon, s katerim so dejansko obšli omenjeno sodbo Upravnega sodišča in Prilogo, ki je bila s sodbo spoznana za nezakonito, vgradili v interventni zakon. Že pred zadržanjem Odloka 2018/2019 pa je bilo ustreljenih okrog 40 medvedov.
Tako so ZGS in Lovska zveza oziroma lovska društva praktično nadaljevali z odstrelom, pri čemer so številke iz gradiva Biotehnične fakultete o številu medvedov nerelevantne in še naprej sporne, prav tako v drugih dveh gradivih.
Še več, majhen, a agresiven kmetijski lobi skuša to nezakonito pot nadaljevati z noveliranjem interventnega zakona, s katerim načrtuje odstrel 220 medvedov, ob dodatnih 20 drugače poginulih.
AAG je v več udeležbah, tako na interesni skupini, ki ji je predložil sodbo upravnega sodišča kot pri javnih obravnavah dokazoval in našteval, kako še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti pred odstrelom. Še vedno smo pripravljeni, da se dogovorimo o teh drugih možnostih. A nobeno od teh treh gradiv tega ne vključuje in so tako neprimerna za vsako nadaljnjo obravnavo. Habitatna direktiva poziva na izpolnjevanje vseh drugih možnosti pred odstrelom, česar naši strokovnjaki in drugi organi nočejo upoštevati. Upravljanje z medvedom je izrazito enostransko, vedno samo z odstrelom, nič drugega ne bi spremenili v korist medveda. To postaja že patološko. Slovenija, razen odstrela, ni poskusila izkoristiti drugih možnosti, niti najbolj enostavnih ne.
Lovci še vedno krmijo medvede: krmljenje medvedov povzroča rast populacije, samice imajo več in bolj zgodaj mladiče, medvede streljajo za trofeje in dobiček.
Država prav tako ni omogočila 100 % financiranja preventivnih zaščitnih ukrepov in 100 % izplačila škod za pripravo in ukrepe sobivanja, da bi se kmetje lažje in hitreje prilagodili na vrnitev velikih zveri (ta odločitev bi bila velika naložba v pomoč ljudem pri prilagajanju na nove okoliščine). Evropska komisija omogoča pridobitev polnega nadomestila kmetom in rejcem za zaščitne in preventivne ukrepe, a je od vsake posamezne države članice EU odvisno, kako bo izkoristila to možnost in se zavzela za polno 100 % nadomestilo rejcem, ki se ukvarjajo z živinorejo na področju velikih zveri, ter rejcem na območjih, kjer obstaja možnost pojava velikih zveri. Zaščita rejnih živali in človekovega premoženja je torej ključna za zmanjšanje konflikta med rejci in velikimi zvermi. Trditev, da so zaščitni ukrepi predragi in je odstrel velikih zveri bolj učinkovit, je nerelevantna!
ZGS je v evidentnem konfliktu interesov, saj medveda na razne načine trži in zaposluje tudi lovce. Odtod njegovo vztrajanje na odstrelu, ki ga skuša zakriti z mnenjem Biotehnične fakultete, kjer so med strokovnjaki tudi člani lovskih družin in ki so s tem tudi v konfliktu interesov.
Medved je trofeja in dobiček in dokler bo tako, vnaprej določeni poboji niso ne legalni in ne upravičeni, temveč samo sredstvo za pridobivanje dobička. Medvedov kožuh je zaželena trofeja, njegove tace so draga delikatesa. Medvedje meso v prestižnih restavracijah v alpskih državah sodi v vrh gastronomske ponudbe in je sploh najdražja divjačina. V Sloveniji so trije večji ponudniki divjačine, ki ponujajo tudi medvedje meso. To so štajerski Gozdič, dolenjski Meglen, znan po medvedjih šapah, in škofjeloški Nimrod, ki je drugi največji ponudnik divjačine v Evropi.
Ni dvoma o učinkih krmljenja na povečanje populacije medveda. Dopolnilno krmljenje je eden od razlogov za višjo stopnjo rasti populacije medvedov. Krmljenje medveda skrajša obdobje zimskega počivanja, saj mu ni treba iskati hrane v naravi. Krmljenje povzroča visoke koncentracije medvedov okoli krmišč in poveča možnost konfliktnih situacij z medvedi. Na krmiščih za medveda se hranijo tudi druge divje vrste živali, zato obstaja velika nevarnost, da se na krmiščih prenašajo bolezni med živalskimi vrstami. Krmljenje pozitivno vpliva na plodnost medvedov, zaradi rednega krmljenja se zmanjša obseg gibanja medveda, saj ima stalni vir hrane. Našo medvedjo populacijo krmijo s kalorično krmo tik pred zimsko hibernacijo, zato imajo mladiči večje možnosti preživetja zaradi večje koncentracije maščob. Medvedke imajo zaradi krmljenja mladiče, ko so mlajše. Zmanjšanje krmljenja bi povzročilo upočasnitev rasti populacije medvedov na bolj naravno stopnjo, s čimer bi se zmanjšala gostota medvedov na nekem območju.
AAG je že predlagal interesni skupini, da preide vsa divjad pod ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ne le da so pristojni za zveri (v bistvu niso, ker ZGS spada po ministrstvo za kmetijstvo), kajti vse je narava. MOP pa ima prav zato ZRSVN, da upravlja z divjadjo celovito in se ustrezno kadrovsko okrepi. Ne pa da ZGS forsira odstrel parkljarjev, ne glede na zveri. Vendar do obravnave teh predlogov sploh ni prišlo, niti na naše vztrajanje. Očitno gre samo za odstrel, vse druge možnosti pa ostajajo neizkoriščene.
AAG nadalje ugotavlja, da nobeno od gradiv nikjer ne dajeta zagotovil, da bo škoda zaradi odstrela medveda odpravljena. Sploh ne zagotavljata kmetovalcem ničesar. Škoda pa je pravzaprav tisto, zaradi česar nastaja pri nekaterih ljudeh negativno mnenje do medveda. Z odstrelom torej ne rešujemo osnovnega problema, to so škode. Od škod pa je odvisno tudi mnenje določenih, sicer manjšinskih skupin kmetovalcev, ki trpijo škodo. Podatki o škodah ne potrjujejo navedene trditve, da se zaradi večanja populacije medveda v zadnjih letih množijo napadi velikih zveri na domače živali. Nihanja so bolj kot od številčnosti odvisna od letnega obroda v gozdovih. Največji vpliv na škode imajo preventivni ukrepi za zaščito premoženja. Ob ustrezni in vzdrževani zaščiti je mogoče škode močno omejiti.
Evropska komisija omogoča pridobitev polnega nadomestila kmetom in rejcem za zaščitne in preventivne ukrepe, a je od vsake posamezne države članice EU odvisno, kako bo izkoristila to možnost in se zavzela za polno 100 % nadomestilo rejcem, ki se ukvarjajo z živinorejo na področju velikih zveri, ter rejcem na območjih, kjer obstaja možnost pojava velikih zveri. Slovenija te možnosti ni izkoristila.
Med dokaze o javnem mnenju glede odstrela medveda vlagamo tudi peticijo proti interventnemu zakonu. Peticija obsega več kot 14.600 podpisov iz vse Slovenije. Zato lahko smatramo peticijo za doslej najširšo podporo široke javnosti proti odstrelu medvedov in volkov in proti takemu nezakonitemu upravljanju z obema vrstama. Navajana družbena sprejemljivost v gradivih ni relevantna in ne bo, dokler škode ne bodo odpravljene. Manjšinska mnenja so izraz nekaj rejcev, ki svojih živali nimajo dovolj zaščitenih, zato niso relevantna za utemeljevanje odstrela. Treba je tudi odkrito povedati, koliko rejcev je polkmetovalcev. Menda večina.
21. Peticija se nahaja na strani:
AAG tudi zahteva, da se politika do reje domačih živali hkrati obravnava, saj je to še ena neizkoriščena možnost. Gotovo ima reja določen pomen, kakšen pa je na področju zveri pa še nikoli nismo obravnavali. Prav tako ne vseh dogajanj v gozdovih območij zveri, ki jih na ta način preganjamo iz gozdov. Zato je obravnavanje gostot brez celovite obravnave vsega prostora in kaj se v njem dogaja nerelevantno. Pojavljanje medvedov in morebitna konfliktnost posameznega osebka v bližini naselij ima veliko vzrokov, številčnost ni dokazana kot vzrok.
S tem smo le v grobem podali nekaj izhodišč in dokazov za naše stališče. Več pa smo pripravljeni podrobneje predstaviti po potrebi.
Kommentare