Teš v pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig goriva iz odpadkov
STA
Šoštanj, 01. julija (STA) – Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je danes na Agencijo RS za okolje poslala poročilo o presoji vplivov na okolje sosežiga goriva SRF, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, v šestem bloku Teša in tako uradno začela postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig tega goriva. Naložba v sosežig naj bi stala med šest in 10 milijonov evrov.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal generalni direktor Teša Viktor Vračar, je načrtovani projekt sosežiga nadomestnega trdnega goriva SRF sprejemljiv, saj ne poslabšuje trenutne okoljske slike Šaleške doline. V poročilu o presoji so bili upoštevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo sosežiga nastali v času prilagoditve Teša – tako v času izvajanja sosežiga kot tudi ob prenehanju. Vsi vplivi v času obratovanja so ocenjeni kot nebistveni, je poudaril. Rezultati presoje po njegovih besedah potrjujejo tudi napovedi, da bi načrtovani sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje. V primerjavi s sedanjim stanjem bi bilo manj predvsem izpustov ogljikovega dioksida. V okvirih dopustnih mejnih vrednosti bi bili tudi vsi ostali vplivi na okolje. V Tešu bi letno porabili do največ 160.000 ton goriva oz. do največ šest odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu lignitu. To gorivo bi v Teš predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi se izvajala v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti. Ker bi imelo gorivo SRF v primerjavi z lignitom višjo kurilno vrednost, bi z njegovim dodajanjem izboljšali učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje Šaleške doline, ocenjuje vodstvo Teša. To nadomestno trdno gorivo se proizvaja izključno iz nenevarnih odpadkov, predhodno ustrezno izbranih po kriteriju izločanja nezaželenih snovi. Teš bi ga prevzemal izključno od slovenskih predelovalcev, ki bi zagotavljali predpisano kakovost goriva, sosežig pa bi potekal v kotlu bloka Teš 6. “Glede na to, da ima blok 6 nameščene najsodobnejše čistilne naprave in filtre ter velja za eno najsodobnejših termoelektrarn v Evropi, smo še toliko bolj prepričani, da je sosežig v Tešu smiseln,” je dejal Vračar. Poudaril je, da je sosežig možen tudi v bloku 5, a so se odločili za blok 6, ki je sodobnejši in ima primerjalno manjše vplive na okolje. Direktor Teša Mitja Tašler je pojasnil, da bi nadzor goriva potekal že pri dobaviteljih, nato pa še v Tešu v okviru predvidene vhodne kontrole. S tem bi zagotavljali, da bi v Tešu uporabljali zgolj gorivo visoke kakovosti. “Ob tem velja omeniti, da smo vseskozi transparentno komunicirali s predstavniki lokalne skupnosti in jih redno obveščali o vseh ključnih korakih pri projektu. To je botrovalo k odločitvi za proučevanje možnosti sosežiga samo v bloku 6,” je dejal Tašler. Pooblaščenec za okolje v Tešu Egon Jurač je poudaril, da študije kažejo, da bi bili v primeru načrtovanega sosežiga izpusti v okviru dovoljenih mejnih vrednosti. Šaleško Eko gibanje pa Vračarja in Tašlerja sprašuje, kdaj bosta prebivalcem šoštanjske občine in sosednjih občin predstavila rezultate presoje vplivov na okolje. Vodstvo Teša so, kot so sporočili danes, prosili tudi, naj jim posreduje poročilo o presoji in ostalo dokumentacijo za pridobitev soglasij in dovoljenj za sosežig goriva SRF. Od šoštanjskega župana Darka Meniha pa gibanje pričakuje informacijo, kdaj bo občinski svet obravnaval celotno dokumentacijo, ki služi v podporo sosežigu, zahtevajo pa tudi udeležbo pri reviziji celotne dokumentacije. Gibanje še zanima, ali držijo informacije, da je Občini Šoštanj revizorja predlagalo vodstvo Teša.
MNENJE ALPE ADRIA GREEN:
V AAG nam je že leta jasno, da brez sežigalnice, narejene po najstrožjih merilih, sprejemljivih za okolje, ne bo šlo. Pošiljati odpadke na drag sežig v tujino in pri tem vedno znova upati, da bodo sosedje sprejeli naš odpad v sežigalnici, oziroma da cena za sežig ne bo previsoka, je diletantsko in neodgovorno početje tako vlade in pristojnih ministrstev kot tudi podjetij, zadolženih za predelavo oziroma odstranjevanje odpadkov.
Sedaj, ko imamo pred vrati kupe naših smeti in je cena za njihovo predelavo nesprejemljiva ker tujih prostih kapacitet za poceni predelavo in sežig ni, pa smrdi in se izceja, kupi smeti pa rastejo. Zato nas ne čudi dejstvo, da je TEŠ izkoristil situacijo z smetmi in da je na Agencijo RS za okolje poslal poročilo o presoji vplivov na okolje sosežiga goriva SRF v bloku 6 in tako uradno začel postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig tega goriva.
Zaradi lobijev, katerim strogi predpisi o izpustih iz sežigalnic ne odgovarjajo, se je politika izmislila besedo sosežig odpadkov, ki omogoča sežiganje odpadkov v neprimernih napravah, ki lahko izpuščajo nekajkrat več strupenih plinov kot sežigalnice odpadkov. V AAG si že vrsto let prizadevamo, da bi se dovoljeni izpusti iz sežigalnic in sosežigalnic odpadkov izenačili vendar nas politika zaradi svojih interesov ne posluša, čeprav je zdravstvena stroka dokazala da izpusti iz sosežiga povzročajo huda zdravstvena obolenja pri prebivalcih, ki živijo v neposredni bližini sosežigalnic.
Poizkus TEŠ 6, da pridobi okoljevarstveno dovoljenje za sosežig odpadkov v bloku, ki že v osnovi ni bil predviden za kurjenje odpadkov, ampak izključno premoga – lignita s primešavanjem črnega premoga iz Indonezije za AAG ni sprejemljiv.
Morebitno sežiganje odpadkov v kotlu bi lahko uničilo ventilatorski mlin in s tem povzročilo resnejšo okvaro bloka. Sežigalnica bi zato zahtevala dodatna vlaganja, kar je potrdila tudi študija podjetja Gorenje Surovina. Prav tako dvomimo, da filtrirni sistem ustreza za prečiščevanje emisij iz bloka, ko bodo kot gorivo uporabljali SRF gorivo.
Vprašljiv je tudi nadzor, saj lahko pričakujemo, da bo javnost izključena iz kontrole izpustov in procesa.
Tak primer je Salonit Anhovo, kjer je bil OVD dopolnjen na možnost 100 % sežiganja odpadkov. Pri tem javnost nima nobene možnosti kontrole izpustov iz tega procesa. Prav tako se sežiga plastiko, ki vsebuje vezan klor (na primer PVC), ki pri sežiganju sprošča izredno strupene dioksine in furane.
AAG dvomi da v Sloveniji dovolj SRF goriva predelanega iz odpadkov, v kolikor ga v Sloveniji ne bo dovolj, bodo to gorivo uvažali z izgovorom, da mora blok 6 obratovati in zopet bomo z izpusti onesnaževali in zastrupljali državljane RS z tujimi odpadki, tako kot v Anhovem!
Comments