Spremenimo navade, zmanjšajmo nastajanje odpadkov
V Sloveniji je v 2018 nastalo 62 kg komunalnih odpadkov na prebivalca več kot v 2014; v gospodinjstvih jih je v 2018 nastalo za 18 % več, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih pa za 11 % več kot v 2014. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov je od 2014 do 2017 narasla za 22 odstotnih točk.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov nas že 11. leto zapored spodbuja k trajnostnim ukrepom za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov. Letos nas nagovarja k spremembi navad in zmanjšanju nastajanja odpadkov na splošno. Poglejmo, kako smo bili pri zmanjševanju količine komunalnih odpadkov in ravnanju z njimi uspešni ali neuspešni v letih od 2014 do 2018. V EU in tudi v Sloveniji nastaja čedalje več komunalnih odpadkov Po podatkih Eurostata je količina komunalnih odpadkov, ki nastanejo v EU-28, v zadnjih nekaj letih vsako leto večja: v 2014 jih je nastalo 478 kg, v 2017 pa 486 kg na prebivalca. Tovrsten trend velja tudi za Slovenijo. Kljub temu smo pri našem ravnanju z odpadki dosegli tudi napredek. V zadnjih petih letih, od 2014 do 2018 …
se količina komunalnih odpadkov, nastalih v Sloveniji, na prebivalca povečuje: v 2014 jih je nastalo 433 kg, v 2018 pa 495 kg na prebivalca;
se delež v Sloveniji nastalih komunalnih odpadkov med vsemi v Sloveniji nastalimi odpadki, zmanjšuje: v 2014 je znašal 19 %, v 2018 pa 12 %;
se postopno povečuje delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov med vsemi v Sloveniji nastalimi komunalnimi odpadki: v 2014 se je ločeno zbralo 65 % v tem letu v Sloveniji nastalih komunalnih odpadkov, v 2018 pa 71 %;
se v Sloveniji povečuje tudi količina odpadne hrane na prebivalca; v 2014 je nastalo 61 kg v 2018 pa 68 kg odpadne hrane na prebivalca.
Povečujeta se tako količina komunalnih odpadkov iz gospodinjstev kot tudi količina teh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
Količina komunalnih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih, je v zadnjih letih vsako leto večja; v 2018 je bila za 18 % večja kot v 2014. To nas ne preseneča, saj je naša družba v veliki meri še vedno naravnana k potrošniški miselnosti: kupi – uporabi – zavrzi. V 2015 so gospodinjstva porabila za življenjske potrebščine povprečno 17.334 EUR, v 2018 pa 19.560 EUR. Količina komunalnih odpadkov se postopno povečuje tudi v proizvodnih in storitvenih dejavnostih; v 2018 jih je nastalo 11 % več kot v 2014. V 2014 je bil med vsemi komunalnimi odpadki, nastalimi v omenjenih dejavnostih, največji delež mešanih komunalnih odpadkov (19 %), v 2018 pa delež odpadnega papirja ter kartona in lepenke (19 %). Nastajanje komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi po statističnih regijah Slovenije V zadnjih petih letih, od 2014 do 2018, se je …
količina komunalnih odpadkov, nastalih v Sloveniji, na prebivalca povečala v vseh statističnih regijah; najbolj se je povečala v gorenjski (za skoraj 24 %), najmanj pa v zasavski in posavski statistični regiji (v vsaki za 3 %);
količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca povečala v vseh statističnih regijah; najbolj se je povečala v koroški statistični regiji (za 43 %), najmanj pa v zasavski in posavski statistični regiji (v vsaki za 13 %);
količina odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca povečala le v koroški statistični regiji (za 15 %), medtem ko se je v vseh drugih statističnih regijah zmanjšala.
Slovenija zbere ločeno več komunalnih odpadkov, odloži pa jih manj kot pred petimi leti Evropski teden zmanjševanja odpadkov se osredotoča na preprečevanje nastajanja odpadkov na splošno. Tisti, ki že nastanejo, pa naj bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako drugače predelali; na odlagališča naj bi se jih odložilo čim manj. V Sloveniji v zadnjih nekaj letih, od 2014 …
postopno narašča delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca: v 2014 smo jih ločeno zbrali 280 kg, v 2018 pa 351 kg na prebivalca;
upada količina na komunalna odlagališča odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca: v 2014 se je tja odložilo 101 kg, v letu 2018 pa 28 kg komunalnih odpadkov na prebivalca;
narašča stopnja recikliranja komunalnih odpadkov: v 2014 je bila ta 36-odstotna, v 2017 pa 58-odstotna.
Z navedeno stopnjo recikliranih komunalnih odpadkov se je Slovenija v 2017 med preostalimi članicami EU-28 uvrstila v sam vrh, na drugo mesto; pred njo je bila le Nemčija (s skoraj 68-odstotno stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov).
VEČ NA : SURS
Comments