Spletna stran AAG: Kronologija “PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE NE HVALA OD 2006 DO 2019”
Poizkus izgradnje dveh plinskih terminalov na meji med Italijo in Slovenijo v Tržaškem zalivu, se je pričel leta 2006. Predlagana sta bila dva terminala, prvi bi bil nameščen, v sredini zaliva, in “drugi na obali v zalivu Milje v žavljah pri Trstu.
Terminala bi se nahajala praktično na meji med Slovenijo in Italijo, kar je sprožilo plaz polemik in napetosti med strokovnjaki, politiko in okoljevarstveniki, tudi na mednarodni ravni. Znanstvene analize so potrdile, da bi plinska terminala imela vpliv na okolje tudi Sloveniji.
Leta 2006 sta, dve španski družbi Endesa in Gas Natural predlagali gradnjo dveh plinskih terminalov na skrajnem severnem Jadranu. Ta del Jadranskega morja, je zaprt in gosto poseljen, vendar je pri Italijanskih politikih prevladal velik interes, da bi distribuirali zemeljski plin v zahodno Evropo z velikimi zaslužki. Trst ima najbolj ugodno geografsko lego in je zato priročen za izvoz zemeljskega plina v Nemčijo.
Čeprav je bila že takrat predvidena izgradnja plinovoda »južni tok«, ki bi pripeljal zemeljski plin iz Rusije v zahodno Evropo, je Trst pri investitorjih še vedno vztrajal. Prioritetno so prepričevali politično elito v Italiji in EU, da mora biti EU oskrbovana z zemeljskim plinom najmanj še iz enega vira in to iz Tržaškega zaliva. Zadevno območje v bližini trgov srednje Evrope in je dobro opremljena z vidika infrastrukture. Plinska terminala na tem območju bi bila idealna za distribucijo plina s pogleda investitorjev in bi bila velik vir zaslužka. V letu 2006 je ideja o terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, podprl tudi takratni guverner “prodiano” Furlanije in Julijske krajine Venezuia Riccardo Illy in župan Trsta, Roberto Dipiazza, o smiselnosti izgradnje so prepričali tudi tedanjega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupela. Kot posledica tega je bila, da je tudi Slovenija, pričela razmišljati tudi v svojem plinskem terminalu, ki bi ga investirala nemška družba (TGE Gas Engineering-), le nekaj metrov od zgodovinskega središča Koper.
Toda sanje številnih gospodarstvenikov in politikov spopadli že od samega začetka z odločnim “ne” prizadetega prebivalstva in lokalnih skupnosti, tako v Italiji kot v Sloveniji. Kmalu po prvih odkritij o načrtih za predvideno izgradnjo vseh treh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, smo se okoljevarstveniki čezmejno organizirali in praktično v nekaj dneh,ustanovili mednarodno združenje Alpe Adria Green. Pri svojem delu smo imeli aktivno podporo medijev , posebno slovenskega tednika Mladina, ki nam je pomagal zbrati več kot 40.000 podpisov, tako s slovenske strani, kot tudi z italijanske. Toda zagovorniki plinskih terminalov na tem območju, ki želijo na račun teh kovati visoke dobičke imajo po sedmih letih še vedno podporo pri nekaterih politikih, tako v Italiji, Sloveniji kot tudi v samem vrhu EU komisije. V AAG smo dokazali, da je bila večina dokumentacije za izgradnjo plinskega terminala Žavlje, ki je bila priložena vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ponarejena, vendar je Italijansko ministrstvo kljub dokazom izdalo okoljevarstveno dovoljenje za izgradnjo tega terminala.
S pomočjo znanstvenikov smo v AAG dokazali, da bi izgradnja teh plinskih terminalov imela vpliv na okolje in varnost prebivalcev na tem območju, ne glede na mejo. Pogoji zaposlitve plinskih terminalov z pogleda zaščite narave in ljudi so praktično nične, saj bi realizacija izgradnje plinskih terminalov vplivala tako na morski ekosistem, ribolov in turizem. Zaradi plovbe velikanskih tankerjev ter njihove zaščite bi bila ogrožena plovba v zalivu in s tem obstoj Koprskega in Tržaškega pristanišča, saj bi zaradi varnosti veljale neizogibne omejitve pri plovbi. V kolikor bi se zgodila nesreča, tehnična ali teroristična, kateri kolega plinskega terminala, bi bilo ogroženih 120.000 prebivalcev iz obeh strani meje.
Po enajstih letih razprav, dokazovanj in protestov ter »izletov« v Bruselj, smo okoliškemu prebivalstvu in lokalnim oblastem iz obeh strani meje uspeli dokazati, da so investitorji prepričevali prebivalstvo ter lokalno politiko ne zaradi razcveta teh obmejnih občin, temveč zaradi svojega pohlepa po zaslužku ne glede na posledice, ki bi jih tak poseg v okolje imel za ljudi in naravo. Pod pritiskom javnega mnenja, je Slovenija zagrozila s tožbo na Evropskem sodišču, če bi Italija vztrajala še naprej pri izgradnji teh pl. terminalov. V AAG menimo, da bi bila rešitev v skupnem ugovoru lokalnih oblasti na tem dvojezičnem območju na evropsko unijo, saj so to lokalni interesi po obstoju tako italijanskih in slovenskih občin, Trst, Milje, Dolina, Gradež, Koper, Izola, Piran, kot tudi celotne pokrajine Trst, proti izgradnji plinskih terminalov. Kot v preteklosti bomo vzpostavili , oziroma izboljšali stike z vsemi občinami na tem področju z pomočjo naše manjšine v Italiji, ki deluje kot most med narodoma organizirali skupen sestanek vseh potencialno prizadetih občin na tem območju, zraven pa bomo povabili še predstavnike obmejnih morskih občin iz Hrvaške, ki bi ravno tako varnostno in ekonomsko občutile posledice izgradnje teh plinskih terminalov.
Zadnje novice sicer kažejo na to, da je investitor odstopil od izgradnje Žaveljskega plinskega terminala, vendar na Italijanskem ministrstvu za okolje ostajajo vsa soglasja za pričetek gradnje, ki bi jih lahko dvignil in uporabil novi potencialni investitor.
Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard
Comments