Priprava NUV III« , pripombe Alpe Adria Green na dokument: ”Pomembne zadeve upravljanja
Alpe Adria Green (AAG) je v zakonskem roku 31.10.2020 poslala na MOP pismo in se tako vključuje v to fazo javne razprave o dokumentu: ”Pomembne zadeve upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (PZUV).”
Pri tem sledimo razpisani nameri Ministrstva za okolje in prostor (MOP), izraženi z njegovim pojasnilom:
”Dokument PZUV je prvi korak v okviru priprave načrtov upravljanja voda, kjer lahko javnost poda mnenje, predloge in komentarje glede zaznanih ključnih okoljskih problemov v zvezi z doseganjem ciljev s področja upravljanja voda.”
1. Navajamo nekatere odprte probleme in predlagamo nekaj rešitev. Pri tem moramo najprej ugotoviti, da je upravljanje voda v Sloveniji necelovito, razglašeno, da na posamezna področja upravljanja voda politika nekoordinirano posega v obliki nepovratnih gradbenih posegov ali pa ne rešuje že zdavnaj ugotovljenih onesnaževanj, kot so na primer pesticidi in sploh intenzivna kmetijska pridelava (na primer v domeni Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano), ki je problematika pitnih voda ne zanima ali pa posegi Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za infrastrukturo, ki tudi vodijo nekonsistentno svojo politiko gradenj, ne meneč se za negativne posledice (na primer: energetski objekti, Magna).
Žal jima večkrat asistira tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki bi moral najprej varovati okolje in prostor in kritično pristopati do sprememb. Zakaj MOP ne poseže v kmetijsko politiko, saj ta škoduje prostoru, okolju in naravi? Ali moramo toliko časa kemizirati kmetijstvo, da dobimo zastrupljeno vodo iz Apaškega polja na primer ali pa nitrate v črpališču na Barju. Krivec je seveda tudi Biotehnična fakulteta, ki svetuje tako ekonomijo, pozablja pa na vodne vire pitne vode. Kmetijska politika celo subvencionira s kemijo podprto pridelavo, na primer koruze za živali. Tako imamo primere najema njiv na Ljubljanskem barju samo za to poljščino, ob zasipavanju s kemijo.
2. V zadnjem času se je razpasla politika poseganja v vodovarstvena območja, češ, da njihovo strogo varovanje ni potrebno, ker se posegi vedno opravičujejo s tako imenovanimi omilitvenimi ukrepi, ki običajno to niso, se kasneje niti ne nadzorujejo in se zlorabljajo za dosego posegov. Odmeven primer je projekt izgradnje kanala C0 preko ljubljanskega vodovarstvenega območja za pitno vodo za Ljubljano s 300.000 prebivalci in še 150.000 dnevnimi obiskovalci, po katerem bi se pretakale fekalije s tveganjem za hudo mikrobiološko onesnaženje podtalnice. Na možna tveganja je opozoril tudi Geološki zavod v svoji študiji, med drugim ne zgolj zaradi potresov, ampak tudi na primer zaradi načrtovanja hidroelektrarn na srednji Savi do Ježice, česar vodna soglasja sploh niso obravnavala.
3. Pri negativnem razvoju skrbi za podtalnice in vire pitne vode je posebej treba izpostaviti izredno negativen odnos Direkcije za vode, ki izdaja vodna soglasja za vse take posege. Kaj pomaga sprejemanje dokumentov, kot je tudi pričujoči dokument PZUV, ki naj bi izboljšali ravnanje z vodami v Sloveniji, če pa ta služba dela v nasprotni smeri. Tako so na primer izdali več vodnih soglasij za že omenjeni kanal C0, brez kritične presoje za možne hude posledice za pitno vodo. Še posebej, ker spada ta vir ljubljanske pitne vode v kritično infrastrukturo. Tega sploh niso omenili, na primer. Pri kritični infrastrukturi (Zakon o kritični infrastrukturi) gre za zmanjševanje tveganj, ne pa povečevanje, kot na primer s kanalom C0. Ali ni dovolj povedno, da je ljubljanska pitna voda ena najboljših na svetu in ne potrebuje kloriranja? Njeno maksimalno varovanje in zmanjševanje tveganj je nujno, kar naj uvede tudi PZUV.
4. Kanal C0 po več javno objavljenih strokovnih mnenjih sploh ni potreben, saj se dandanašnjih kanalizacij ne vleče kilometre daleč, ampak se poskrbi za lokalne čistilne naprave, ki v primeru Medvod in Vodic tudi v manjši rešitvi že obstajajo. Medvode sicer imajo že danes povezavo z mestno kanalizacijo po Celovški cesti, tja bi morali izpeljati tudi kanal C0, ki je načrtovan preko pitne vode, v skrajnem primeru, čeprav sta končni rešitvi lokalni čistilni postaji. Vodice sodi v domžalsko. Tudi ta del stroke sodi v PZUV. Investitor (pri tem je v negativnem smislu sodeloval tudi MOP) se sklicuje na neke načrte iz leta 1991, kar je popolnoma zgrešeno. Od takrat se je skrb za čisto pitno vodo izjemno izboljšala in tak načrt danes nima več mesta.
5. Prav tako Direkcija za vode ni zahtevala druge lokacije za postavitev Magne, industrije lakiranja avtomobilov, občina Hoče Slivnica, ampak je žrtvovala vodovarstveno območje in direktno kršila Zakon o vodah (69.člen), saj se v tej industriji uporabljajo nevarne snovi, podobno kot so tudi fekalije pri projektu kanal C0 za zdravje nevarna snov. Že tako dokument PZUV navaja problematiko podtalnic na Dravskem polju kot perečo.
6. Že dolga leta je pereče čiščenje komunalnih voda na Bledu, kjer se še naprej onesnažuje Blejsko jezero in povodje. Nedavni strokovni članek je na povezavi (Dnevnik, 29.10.2020):
Vendar državna politika ni sposobna poseči v nestrokovne rešitve, ki nadaljujejo z onesnaževanjem, gre za povodje Save, kljub dokumentom pred izdelavo PZUV. Zato pozivamo tvorce dokumenta PZUV, da so konkretni pri privzemanju strategij in prepovedi nestrokovnih posegov.
7. Prav tako je pereč problem načrtovanje izgradnje turističnih kapacitet neposredno na območju Sotočja, zlivanja Save Bohinjke in Save Dolinke v Savo. Spet gre za necelovito presojo, ko prostora ob rekah ne varujemo, ampak še v tem prostoru načrtujemo gradnjo. Zakaj pri tem prebivalci nimajo besede, ko opozarjajo na poplave in nesprejemljive posege v obvodni prostor, je generalni problem naše tako imenovane demokracije, ki je neizgrajena. PZUV bi moral obravnavati ta družbeno – politični problem pri upravljanju z vodami. Politični sistem je glavni krivec za storjene napake in nereševanje ali napačne odločitve v problematiki voda. Posledica je, da stroka zaman opozarja na napake.
8. Zahtevamo, da se načrtovanje hidroelektrarn znova premisli, tako velikih kot malih. PZUV upravičeno opozarja na degradacijo voda zaradi teh objektov, na primer v poglavju 2.2. Hidromorfološke obremenitve površinskih voda in drugje. Povezano s tem ugotavljamo, da gre podnebna politika svojo pot, ne oziraje se na kvalitete slovenskega prostora in še preostalih voda, ki niso degradirane (tudi s hidroelektrarnami). Dejstvo je, da Slovenija nič ne vpliva na podnebne spremembe in zato ne sme uničevati svojega prostora in voda za nekaj, na kar nima nobenega vpliva. To zadeva še generacije za nami, saj so mnogi posegi v vode nepovratni. Pri tem bi morali uporabiti ZVO-1 in sicer načelo previdnosti. Ne moremo spregledati čiščenja naloženega blata (mulja) za jezovi vsakih nekih nekaj let, ki tudi zaprejo pore v zemlji in voda ni več v vezni posodi za napajanje okolice pa še kapaciteto HE akumulacije zmanjšujejo. Tako po nekaj letih ne drži teza, da zajezitve zvišujejo podtalnico. Zdaj sta na vrsti za čiščenje Trbojsko jezero oziroma akumulacija in Zbiljska, kar pa seveda por v tleh ne odpre. Videli smo katastrofo Ptujskega ”jezera” zaradi čiščenja in probleme na Soči. Slovenija je čisto pozabila, da uredi »stara bremena« v HE akumolacijah, največje breme je še vedno akumolacija Moste, v kateri se je od njenega odprtja dalje nabiralo blato obogateno z težkimi kovinami. V AAG razpolagamo z vsemi vereodostojnimi analizami blata in v kolikor ne bo pričela država z sanacijo, bomo prisiljeni sprožiti postopek »ugotavljanja okoljske škode« in sprožiti proti državi vsa pravna sredstva, da se ta akumolacija uredi. Iz te akumolacije se napaja med drugim tudi akomulacija pitne vode na Barju, ki pokriva potrebe za 350 tisoč prebivalcev. Če pride do kakršne koli nesreče na jezu bo po vsej verjetnosti Sava onesnažena z težkimi kovinami do Ljubljane in še dlje.
9. Prodaja ali dolgoročni najem virov pitne vode tujcem je velika napaka, spet politike, ki nima strategije ravnanja z vodami Slovenije. Pitna voda je vedno bolj pereč svetovni problem, česar očitno naša sprotna, nestrateška politika ne dojame ali noče dojeti (korupcijska tveganja). PZUV mora zaščititi pitno vodo Slovenije, saj je ustavna pravica do nje sicer priznana, a ni operacionalizirana.
10. Gozdovi so močno povezani z vodami, tudi s kvalitetno pitno vodo. Zato bi gozdarstvo
moralo sodelovati v naporih za ohranjanje čiste pitne vode s tem, da ne dovoljuje golosekov (čeprav jih že Zakon o gozdovih ne). Zdaj je v modi tako imenovana sanitarna sečnja. Pa tudi sicer ni videti sodelovanja med področjem voda in gozdovi, ki so filter in zadrževalnik voda in padavin. Še posebej v skrbi zaradi možnih pogostejših ekstremnih nalivov bi morali tej funkciji gozda posvetiti bistveno večjo pozornost, na kar opozarjamo pripravljavce PZUV. Hudourna voda skozi Železnike, na primer, se je zgodila tudi zaradi golosekov višje nad vodo.
Pri umeščanju Magne so na primer posekali gozdne površine in jih spremenili v kmetijske površine zaradi nadomeščanja izgubljenih površin na VVO območju. Žal je hektar gozda bistveno premalo ocenjen in cenjen. Za povsem nepotrebne vetrne elektrarne načrtujejo velike poseke (dejansko izkrčenje in odstranitev vsega, še zemlje) višje ležečih gozdnih površin, na primer nad Dravogradom nad 1.200 metri za vsako vetrnico 100 x 60 m, kar je blizu površini nogometnega igrišča. Tako neusklajene so politike pri nas. Leva ne ve za desno, ali pa, kar bi bilo še huje, da desna dela s tihim pristankom leve. Tako ne bo pomagal noben PZUV dokument! Zaman bodo naši napori, da vendarle dosežemo pozitiven razvoj v skrbi za vode z okoljem in naravo vred. Vode niso zgolj voda, ampak še precej okolja in narave ob njih.
11. Posebej se je treba posvetiti strokovnim rešitvam za istrsko – kraško – obalno pitno vodo. Spet so zunaj slabe rešitve z zajezitvijo Suhorce malega pretoka, z več kot 50 metrskim zidom, čeprav stroka dokazuje, da imamo boljše in cenejše rešitve. PZUV se mora posvetiti tudi tem virom pitne vode, ki so pereči za del Slovenije.
12. V nadaljevanju dograjevanja strateškega dokumenta po PZUV nameravamo še sodelovati, zato vas naprošamo, da nas sproti obveščate o napredku razprave in tudi se priporočamo za komentiranje naših navedb, da ne bodo v prazno izzvenele. Pri tem pripominjamo, da imamo za vse povedano tudi strokovna gradiva, ki jih nismo dodali, nameravamo pa z njimi sodelovati v nadaljnji razpravi.
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
Commentaires