PRIPOMBE in PREDLOGI na Osnutek Strategije prostorskega razvoja RS

Alpe Adria Green je 15.03.2020 v zakonskem roku poslal na MOP “PRIPOMBE in PREDLOGI na Osnutek Strategije prostorskega razvoja RS”

Zaradi aktualne situacije v mesecu marcu 2020 in zaradi razglasitve epidenije v RS dne 12.03.2020 je bila javna razprava Osnutka Strategije prostorskega razvoja RS in osnutka Okoljskega poročila za Strategijo prostorskega razvoja RS nezanemarljivo okrnjena, zato predlagamo, da se javna razprava podaljša oziroma, da se razpiše ponovno po ureditvi razmer v državi in v svetu.

SEZNAM PRIPOMB IN PREDLOGOV:

PRIPOMBA SPR 01: Osnutek Strategije PR RS ne definira pitne vode kot strateške naravne dobrine

PRIPOMBA SPR 02: Osnutek Strategije PR RS vsebinsko ni skladen z Ustavo RS

PRIPOMBA SPR 03: Osnutek Strategije PR RS ignorira obveznost integracije določb člena 70. a Ustave RS v zakonodajo

PRIPOMBA SPR 04: Osnutek Strategije PR RS ustvarja pravno formalno nejasno stanje

PRIPOMBA SPR 05: Osnutek Strategije PR RS virov pitne vode ter podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov, pomembnih za preskrbo prebivalstva s pitno vodo sploh ne definira in kategorizira kot vrednote posebnega – strateškega pomena, katerih varovanje in ohranjanje je v najvišjem javnem interesu.

PRIPOMBA SPR 06: Osnutek Strategije PR RS daje rabi pitne vode prednost pred njenim varovanjem

PRIPOMBA SPR 07: Osnutek Strategije PR RS ne določa nedvoumno strateškega pomena podzemnih voda, podzemnih vodnih teles in še posebej kraških vodonosnikov, ki predstavljajo pomemben vir oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

PRIPOMBA SPR 08: Osnutek Strategije PR RS ne regulira ustavnega varovanja pitne vode na obstoječih vodovarstvenih območjih

PRIPOMBA SPR 09: Osnutek Strategije PR RS ignorira nujnost saniranja degradiranega prostora in vodnih virov

PRIPOMBA SPR 10: Cilji prostorskega razvoja Slovenije iz Osnutka Strategije PR RS so nepopolni.

PRIPOMBA SPR 11: Osnutek Strategije PR RS ne določa obvezne uporabe načela previdnosti pri prostorskem razvoju

PRIPOMBA SPR 12: Osnutek Strategije PR RS se bolj kot z varovanjem pitne vode ukvarja z rabo vode.

PRIPOMBA SPR 13: Osnutek Strategije PR RS virov pitne vode in pripadajočih prispevnih območij sploh ne varuje kot posebnih območij strateškega pomena.

PRIPOMBA SPR 14: V Osnutku Strategije PR RS niso podane usmeritve za trajnostno rabo in varstvo podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov

PRIPOMBA SPR 15: Besedilo Osnutka Strategije PR RS je neoprijemljivo in nejasno

PRIPOMBA SPR 16: Osnutek Strategije PR RS je nedosleden

PRIPOMBA SPR 17: Usmeritve za trajnostno rabo in varstvo voda ne zagotavljajo ustreznega strateškega in dolgoročnega varovanja in ohranjanja podzemnih vodonosnikov in virov pitne vode

PRIPOMBA SPR 18: Besedilo Osnutka Strategije PR RS je v nekaterih bistvenih delih nelektorirano, nejasno ali površno

PRIPOMBA SPR 19: Osnutek Strategije PR RS ne predvideva izdelave in uporabe prostorskih aktov za varovanje in ohranjanje pitne vode

PRIPOMBA SPR 20:Osnutek Strategije PR RS uveljavljainstitut prevlade ene javne koristi nad drugo, ki ni skladen z Ustavo RS

PRIPOMBA SPR 21: Osnutek Strategije PR RS ne predvideva izdelave in uporabe drugih prostorskih aktov za varovanje in ohranjanje pitne vode

PRIPOMBA SPR 22: Osnutek Strategije PR RS ne vzpostavlja podlage za zavarovanje potencialnih vodnih virov, ki še niso odkriti oziroma tistih obstoječih, ki še niso varovani

PRIPOMBA SPR 23: Osnutek Strategije PR RS ne vzpostavlja podlage za obvezno izdelavo smernic za zavarovanje podzemnih vodonosnikov v smislu prostorskega razvoja

Pripomba SPR 24: Osnutek Strategije PR RS ne obravnava kritične infrastrukture po zakonu o kritični infrastrukturi, ki je nastal na osnovi evropske direktive.

OBRAZLOŽITVE PRIPOMB IN PREDLOGI

————–

PRIPOMBA SPR 01:Osnutek Strategije PR RS ne definira pitne vode kot strateške naravne dobrine

OBRAZLOŽITEV: Osnutek Strategije PR RS pitne vode nikjer v besedilu ne definira kot glavno strateško naravno dobrino, čeprav je to že zdavnaj globalna strateška surovina, katere pomen stalno narašča tako zaradi povečevanja svetovne populacije in s tem naraščanja njene porabe, kot tudi zaradi vse večje stopnje onesnaženosti in ogrožanja njenih virov. Pitne vode ne definira kot ne-obnovljiv naravni vir, še posebej pitne vode iz kraških vodonosnikov, ki so na onesnaževanje izredno občutljivi in v primeru katerih so posledice onesnaženja, nastalega zaradi neustrezno reguliranih in izvajanih dejavnosti v prostoru, lahko trajne in nepopravljive (primer kraške reke Krupe v Beli krajini, ki je označena za najbolj onesnaženo reko s polikloriranimi bifenili PCB na svetu).

KOMENTAR: Med razvojne izzive in probleme, za katere utemeljeno pričakujemo, da se bodo v prihodnje intenzivirali,Osnutek Strategije PR RS (glej str. 14: 1.4 RAZVOJNI IZZIVI IN PROSTORSKI RAZVOJ SLOVENIJE) ne umešča zagotavljanja zadostnih količin kvalitetne naravne čiste pitne vode kot strateške usmeritve ter razvojnih izzivov in problemov, povezanih z varovanjem in ohranjanjem vodnih virov, podzemnih vodonosnikov (še posebej kraških) ter njim pripadajočih prispevnih površin oziromaprostora. Slednje bo nedvomno eden večjih in pomembnejših razvojnih izzivov in problemov v obdobju, na katerega se Osnutek Strategije PR RS nanaša.

PREDLOG 1: V besedilo Strategije PR RS naj se vključi jasno in nedvoumno definicijo pitne vode kot glavne strateške naravne dobrine v RS, varovane z določbo Ustave RS.

PREDLOG 2: Med razvojne izzive in probleme, za katere utemeljeno pričakujemo, da se bodo v prihodnje intenzivirali, je potrebno uvrstiti prednostno varovanje in ohranjanje vodnih virov, podzemnih vodonosnikov (še posebej kraških) ter njim pripadajočih prispevnih površin oziromaprostora, in skrb za izboljševanje stanja, zatečenega ob uveljavitvi Strategije PR RS..

————–

PRIPOMBA SPR 02: Osnutek Strategije PR RS vsebinsko ni skladen z Ustavo RS

OBRAZLOŽITEV: Dejstva, da prostorski razvoj ni brez vplivov na okolje, naravo, na vodne vire in na pitno vodo, ni mogoče zanikati. Prostorskega razvoja ni mogoče obravnavati ločeno od okolja, narave, vodnih virov in pitne vode. Pomen pitne vode in posledično pomen varovanja njenih virov, torej tudi pripadajočih prispevnih površin oziroma prostora podzemnih vodonosnikov je bil v RS izdatno in nedvoumno poudarjen z uveljavitvijo 70. a člena Ustave RS, medtem ko Osnutek Strategije PR RS pitni vodi nikjer v besedilu ne namenja posebnega strateškega položaja in pomena – pitna voda ni izpostavljena kot strateška naravna dobrina in nikjer v besedilu ni nedvoumno in jasno poudarjen njen naraščajoč pomen v prihodnosti za prihajajoče generacije, kar bi bilo vsekakor pričakovati v strateškem dokumentu, ki naj bi podajal usmeritve za prostorski razvoj v nadaljnjih treh desetletjih. V Osnutku Strategije PR RS ni prepoznan niti izziv usklajevanja prostorskega razvoja s prednostnim strateškim varovanjem in ohranjanjem pitne vode ter vodnih virov in podzemnih vodonosnikov kot glavnih virov pitne vode v RS, niti ni določena prednostna strateška funkcija ohranjanjain varovanja njenih virov, torej tudi pripadajočih prispevnih površin oziroma prostora podzemnih vodonosnikov napram drugim rabam, dejavnostim in posegom v prostor – še več, skozi koncept zelene infrastrukture in z uveljavljanjem prednostnega pristopa h komplementarni rabi voda je pitni vodi prednostna – strateška vloga celo odvzeta, izključno in prednostno varovanje pitne vode pred drugimi rabami pa preprečeno. Zaradi tega smatramo, da Osnutek Strategije PR RS vsebinsko ni skladen z Ustavo RS – najmanj z določbami njenega 70. a člena.

Poleg navedenega je istočasno z Osnutkom Strategije PR RS v javni razpravi tudi Okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja, ki pa je bilo pripravljeno na podlagi obstoječe zakonodaje s področja varovanja voda – ki kljub izrecni določbi Ustavnega zakona o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije (UZ70a; Uradni list RS, št. 75/16), da je potrebno zakone, ki urejajo vsebine iz novega 70.a člena ustave, uskladiti s tem ustavnim zakonom v roku 18 mesecev po njegovi razglasitvi – torej do 18.maja 2018, s tem ustavnim zakonom še do današnjega dne niso bili usklajeni in so torej v neskladju z Ustavo RS. Vsak predpis – torej tudi Strategija PR RS, ki bi bil morebiti uveljavljen na podlagi, ki ni usklajena z Ustavo RS – torej na Okoljskem poročilu za Strategijo PR RS, bi bil neskladen z Ustavo RS. To pa je za temeljni strateški dokument s področja prostorskega razvoja nedopustno in lahko vodi v nepovratne škodljive posledice.

KOMENTAR: Izsek iz Pritrdilnega ločenega mnenja sodnika dr. Mateja Accetta z dne 11. 12. 2017 k odločbi št. U-I-164/14 z dne 16. 11. 2017: »točka 3. (…) Zato je vloga pristojnih državnih organov, ki skrbijo za posamezne vidike varstva okolja, tu za varstvo voda, še toliko bolj poudarjena in je ne gre zanemariti. Točka 4. Takšno držo navsezadnje potrjuje tudi ustavna določba, (…) – novi 70.a člen Ustave o pravici do pitne vode, ki je bil v Ustavo dodan z ustavnim zakonom novembra 2016. (…) Vendarle pa je to določbo težko razumeti drugače, kot da že sedaj še dodatno poudarja pomen vodnih virov kot ustavno varovanega javnega dobra, ki mora v tovrstnih primerih tehtanja poslej uživati še večjo težo.«

PREDLOG: V izogib zapletom in nesporazumom vsebinsko varovalne in pravno formalne narave v korist strateškega pomena z ustavo varovane pitne vode in njenih virov predlagamo, da se postopek sprejemanja Strategije PR RS prekine do izvršitve določbe Ustavnega zakona o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije (UZ70a; Uradni list RS, št. 75/16) – torej do uskladitve zakonov, ki urejajo vsebine iz novega 70.a člena ustave s tem ustavnim zakonom.

————–

PRIPOMBA SPR 03: Osnutek Strategije PR RS ignorira obveznost integracije določb člena 70. a Ustave RS v zakonodajo

OBRAZLOŽITEV: Sprejemanje strateškega prostorskega akta v situaciji, ko eden od členov Ustave ni bil integriran niti v osnutek Strategije PR RS, katerega postopek sprejemanja se je začel še pred uveljavitvijo 70. a člena Ustave RS, niti v zakonske in podzakonske predpise, na podlagi katerih je bilo izdelano Okoljsko poročilo za Osnutek Strategije PR RS, pomeni ignoriranje določb Ustave RS in lahko vodi v protiustavno stanje na področju urejanja prostora.

PREDLOG: V izogib zapletom in nesporazumom pravno formalne narave v korist strateškega pomena z ustavo varovane pitne vode in njenih virov predlagamo, da se postopek sprejemanja Strategije PR RS prekine do izvršitve določbe Ustavnega zakona o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije (UZ70a; Uradni list RS, št. 75/16) – torej do uskladitve zakonov, ki urejajo vsebine iz novega 70.a člena ustave s tem ustavnim zakonom.

————–

PRIPOMBA SPR 04: Osnutek Strategije PR RS ustvarja pravno formalno nejasno stanje

OBRAZLOŽITEV: Osnutek Strategije PR RS se sprejema v času, ko še nobeden od predpisov s področja varovanja voda (Zakon o vodah (ZV-1), Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja in drugi) ni usklajen z določbami 70. a člena Ustavo RS, kot to določa Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije (UZ70a; Uradni list RS, št. 75/16), prav tako pa njihove uskladitve sploh ne predvideva / omenja, čeprav bi morala kot strateški akt prostorskega razvoja za nadaljnjih 30 let obveznost spoštovanja ustavne določbe in njene integracije v področne zakonske in podzakonske vsaj predvideti, če ne že časovno določiti – glede na to, da je rok za uskladitev potekel še leta 2018. S tem bo v primeru uveljavitve Strategije PR RS v predlaganem besedilu vzpostavljeno pravno formalno nejasno stanje: kako se bodo naknadno po morebitni uveljavitvi Strategije PR RS spreminjali zakonski predpisi, da bo zadoščeno določbi navedenega Ustavnega zakona, če Strategija PR RS ni usklajena z Ustavo?

————–

OBRAZLOŽITEV: Iz pregleda globalne situacije v zvezi z razpoložljivostjo, povpraševanjem, onesnaževanjem ter nesmotrnim izkoriščevanjem virov pitne vode je jasno razvidno, da je pitna voda v svetu glavni strateški ne-obnovljiv naravni vir in da je torej preventiva in previdnost pri ravnanju z vsemi vodnimi viri v R Sloveniji nujna, njihovo varovanje in skrb za ohranjanje pa dolgoročno izjemnega strateškega pomena. Iz besedila Strategije PR RS tega strateškega pomena ni zaznati.

PREDLOG: V besedilo Strategije PR RS je potrebno vključiti jasno in nedvoumno določbo, da je v RS pitna voda strateška dobrina javnega pomena ter da je varovanje in ohranjanje vodnih virov ter podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov, pomembnih za preskrbo prebivalstva s pitno vodo, prednostna strateška naloga.

————–

PRIPOMBA SPR 06: Osnutek Strategije PR RS daje rabi pitne vode prednost pred njenim varovanjem

OBRAZLOŽITEV: Osnutek Strategije PR RS posveča rabi pitne vode večjo pozornost in ji podeljuje večji pomen kot pa njenemu varovanju in ohranjanju virov pitne vode za preskrbo prebivalstva s kvalitetno naravno čisto pitno vodo iz podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov. Ob tem Osnutek Strategije PR RS pušča odprto dilemo – ali je pitna voda po Strategiji PR RS sploh res strateška – ustavno varovana naravna dobrina, katere varovanje in ohranjanje je prednostno in pomembnejše od katerekoli druge vrste rabe?

PREDLOG: V besedilo Strategije PR RS je potrebno vključiti jasno in nedvoumno določbo, da je v RS pitna voda strateška dobrina javnega pomena ter ima varovanje in ohranjanje vodnih virov ter podzemnih (še posebej kraških) vodnih teles, pomembnih za preskrbo prebivalstva s pitno vodo, prednost prednostni pomen pred katerikoli drugo vrsto rabe

————–

OBRAZLOŽITEV:Osnutek Strategije PR RS pitne vode neposredno nikjer ne definira kot strateško naravno vrednoto vrhunskega javnega interesa: Dejstvo, da je pitna voda posebej varovana z Ustavo RS, ni razvidno iz nobenega dela Osnutka Strategije PR RS – to pa pušča odprt prostor za različne dileme o pomenu njenega prednostnega varovanja v odnosu do prostorskega razvoja. Žalostno dejstvo, da se Osnutek Strategije PR RS nedvoumnemu in jasnemu definiranju strateškega pomena pitne vode izogiba ob že itak pomanjkljivem obstoječem / sedanjem zakonskem varovanju. Da pa se popolnoma izogiba tudi nedvoumnemu in jasnemu definiranju pomena pitne vode kot pomembne strateške dobrine v prihodnosti, lahko pomeni pa že tudi več kot le naključno napako v nekem besedilu »strateškega« predpisa.

Da pitna voda nedvomno je strateška naravna dobrina, izhaja poleg 70. a člena Ustave RS, kratkega pregleda situacije in trendov v svetuter zdrave pameti tudi iz številnih drugih strokovnih del in dokumentov, med drugim tudi iz Načrtov upravljanja voda, ki jih sprejema Vlada RS:

CITAT iz Načrta upravljanja voda 2009-2015: »Voda je, čeprav brez barve in vonja ter navidezno povsod dostopna, ena najbolj pomembnih strateških dobrin vsake države.«

CITATI iz Načrta upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016–2021 (Vlada RS, oktober 2016):

a. »Podzemna voda je strateško pomemben vir regionalne oskrbe s pitno vodo.«

b. »Ta telesa podzemne vode predstavljajo pomemben vir vode za prihodnjo oskrbo in tudi strateški vir za prihodnost in prilagajanje klimatskim spremembam.«

c. »Podrobnejše cilje je smiselno opredeliti za posamezna vodna telesa podzemnih vod ali pa njihove dele, predvsem za globoke vodonosnike, ki predstavljajo posebnosti zaradi strateških rezerv pitne vode, možnosti slanih ali drugih vdorov, zahtevnega izvajanja monitoringa zaradi velikih globin ali dolgoročnosti sprememb ter s tem povezanih tveganj.«

PREDLOG: Skladno z določbo 70.a člena Ustave RS je potrebno med bistvene določbe Osnutka Strategije PR RS oziroma neposredno med Cilje prostorskega razvoja vključiti nedoumno navedbo, da je kakovostna čista naravna pitna voda v RS prednostna strateška naravna dobrina in strateški vir za prihodnost, ter da je varovanje in ohranjanje podzemnih vodonosnikov in virov pitne vode temeljna prednostna naloga v RS, kateri morajo biti podrejene vse druge rabe in razvojne usmeritve brez izjeme.

————–

PRIPOMBA SPR 08: Osnutek Strategije PR RS ne regulira ustavnega varovanja pitne vode na obstoječih vodovarstvenih območjih

OBRAZLOŽITEV: Osnutek Strategije PR RS pravno formalno prepušča varovanje območij pomembnih za preskrbo prebivalstva s pitno vodo podzakonskim predpisom (Uredbam o vodovarstvenih območjih), ki so bili sprejeti pred 17.11.2016 in niso usklajeni z določbo iz 70. a člena Ustave RS ter ne predvideva njihove uskladitve oziroma nadgradnje v smeri spoštovanja le-te.

PREDLOG: V besedilo Strategije PR RS naj se vključi obveznost posodobitve določb veljavnih Uredb o vodovarstvenih območjih zaradi uskladitve njihovih vsebin, ki se nanašajo na varovanje pitne vode, z določbo iz 70. a člena Ustave RS, v določenem prehodnem obdobju.

————–

PRIPOMBA SPR 09: Osnutek Strategije PR RS ignorira nujnost saniranja degradiranega prostora in vodnih virov

OBRAZLOŽITEV: Osnutek Strategije PR RS ne prepozna nujnosti sanacije degradiranega prostora zatečenega stanja kot enega pomembnejšihrazvojnih izzivov in problemov prostorske politike v prihodnosti (glej Osnutek Strategije PR RS – str. 14: 1.4 RAZVOJNI IZZIVI IN PROSTORSKI RAZVOJ SLOVENIJE), in ne predvideva obveznosti izvedbe sanacije le-teh zaradi preprečevanja vplivov degradiranega prostora ali dejavnosti v prostoru, ki predstavljajo ogrožanje strateških virov pitne vode (primer kraške reke Krupe v Beli krajini, ki je označena za najbolj onesnaženo reko s polikloriranimi bifenili PCB na svetu).

PREDLOG: V besedilo Strategije PR RS naj se med razvojne izzive pod točko 1.4 RAZVOJNI IZZIVI IN PROSTORSKI RAZVOJ SLOVENIJEvključi jasno in nedvoumnorazvojne izzive in problematiko sanacij degradiranih površinskih in podzemnih vodnih teles in obveznost izdelave akcijskih načrtov za izboljšanje zatečenega stanja površinskih in podzemnih vodonosnikov.

————–

PRIPOMBA SPR 10: Cilji prostorskega razvoja Slovenije iz Osnutka Strategije PR RS so nepopolni.

OBRAZLOŽITEV: Cilji prostorskega razvoja Slovenije, kot so predstavljeni v Osnutku Strategije PR RS so nepopolni, saj nobeden od njih (od C1 do C5) neposredno ne poudarja pomena varovanja in ohranjanja okolja, še posebej pa ne varovanja in ohranjanja podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov in virov pitne vode kot naravne dobrine strateškega pomena:

PREDLOG: Skladno z določbo 70.a člena Ustave RS, ki podeljuje pitni vodi ustavno varstvo, in iz katerega je potrebno nedoumno zaključiti, da je pitna voda strateška naravna dobrina, je potrebno med cilje prostorskega razvoja Slovenije kot samostojni cilj dodati najmanj še:

C6 Varovanje in ohranjanje podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov in virov pitne vode kot prednostne strateške naravne dobrine

C7 Varovanje in ohranjanje okolja kot predpogoj za realizacijo ciljev prostorskega razvoja od C1 do C5.

————–

PRIPOMBA SPR 11: Osnutek Strategije PR RS ne določa obvezne uporabe načela previdnosti pri prostorskem razvoju

OBRZLOŽITEV: Iz besedila Osnutka Strategije PR RS ni razvidno, da bi bilo kot varovalo pred neželenimi učinki prostorskega razvoja postavljeno obvezno upoštevanje načela previdnosti – prostorski razvoj in konkurenčnost v prostoru nikdar nista brez posledic tako za prostor, kot tudi za okolje (vključno s pitno vodo) – previdnost pred škodljivimi posledicami razvoja pa v besedilu Osnutka Strategije PR RS sploh ni omenjena. Morebiten argument ali sklicevanje na dejstvo, da je načelo previdnosti že itak kot takointegrirano v zakonodajo RS, ne more biti zadosten argument za popolno izključitev vsaj omembe načela previdnosti iz besedila osnutka Strategije PR RS, saj veljavna zakonodaja s področja varovanja voda in pitne vode trenutno ni usklajena niti z Ustavo RS, dogodki zadnjih let pa jasno kažejo na katastrofalne posledice dajanja prednosti prostorskemu razvoju, konkurenčnosti in nenehni rasti na račun okolja.

CITAT: Tina Klemenčič: Načelo previdnosti in primeri njegove uporabnosti v praksi (VARSTVO NARAVE, 23 (2010) 67–75: »Če nismo z gotovostjo prepričani, da neko dejanje ne bo škodljivo vplivalo na naravo oziroma okolje, moramo ravnati, kot da škodljivi vplivi obstajajo, in se odločati v skladu s tem. Uporaba načela previdnosti v okoljskih zadevah je skladno z ustanovitveno pogodbo ES ter določbami Zakona o varstvu okolja obvezna.Načelo previdnosti je učinkovito orodje za preprečevanje škodljivih posledic nekaterih poseganj človeka v naravno okolje. Njegovo bistvo je v tem, da je v primeru dvoma o neobstoju škodljivih vplivov treba predpostaviti, da ti obstajajo in odločati v skladu s to predpostavko. Pomanjkanje podatkov ali dokazov o škodljivosti vplivov ni opravičilo za odobritev plana z morebitnimi škodljivimi vplivi, prav tako zagovorniki okolja niso dolžni zagotoviti takšnih podatkov — plana pristojni organ ob opisanem obstoječem dvomu ne sme potrditi. Pobudnik plana je tisti, ki bo moral dokazati, da njegov plan ne bo imel škodljivih posledic za okolje. Temeljno načelo evropske okoljske politike mora biti vedno v ozadju sprejemanja prostorskih in drugih aktov, ki predvidevajo posege v okolje, in v primeru dvoma odigrati ključno vlogo.«

PREDLOG:Predlagamo, da se med določbe Osnutka Strategije PR RS zaradi vzpostavitve nedvoumnosti pri obvezni uporabi načela previdnosti vključi tudi obveznost uveljavitve predpisa o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v prostor in naravo na območja, pomembna za preskrbo s prebivalstva s pitno vodo(npr. po zgledu Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja).

————–

PRIPOMBA SPR 12: Osnutek Strategije PR RS se bolj kot z varovanjem pitne vode ukvarja z rabo vode.

PREDLOG: Po zgledu usmeritev za TRAJNOSTNO RABO MINERALNIH SUROVIN predlagamo besedilo dodatne usmeritve k poglavju 5.3.2 USMERITVE ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z NARAVNIMI VIRI in sicer:

5.3.2.5 USMERITVE ZA TRAJNOSTNO RABO PITNE VODE TER VARSTVO IN OHRANJANJE PODZEMNIH (ŠE POSEBEJ KRAŠKIH) VODONOSNIKOV

(*) Pitna voda je neobnovljivi strateški naravni vir, s katerim se gospodari tako, da je zagotovljena uravnotežena oskrba in ohranjena dostopnost do pitne vode za prihodnje generacije.

(**) Pri rabi pitne vode se stremi k optimizaciji pridobivanja in postopnemu zapiranju ter sanaciji območij in ureditev, ki se uporabljajo v nasprotju s primarno strateško rabo prostora – varovanja vodnih virov in podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov. Prednostno se sanira območja in ureditve, ki negativno vplivajo na podzemne (še posebej kraške) vodonosnike in na pitno vodo. Take ureditve se praviloma sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali v sekundarni biotop oziroma v območjih prednostne rabe vodnih virov v zemljišča, namenjena primarnim dejavnostim.

(***) V okviru prostorskega načrtovanja na regionalni ravni se zagotavlja varovanje virov pitne vode in podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov za prihodnje generacije in omejevanje drugih dejavnosti na teh območjih. Oblikuje se lokalitete strateških vodnih virov in se zagotovi trajno prednostno strateško varovanje njihove primarne rabe – to je oskrbe prebivalstva posamezne širše regije s pitno vodo.

————–

PRIPOMBA SPR 13: Osnutek Strategije PR RS virov pitne vode in pripadajočih prispevnih območij sploh ne varuje kot posebnih območij strateškega pomena.

OBRAZLOŽITEV: Osnutek Strategije PR RS virov pitne vode in pripadajočih prispevnih območij ne varuje kot posebnih območij strateškega pomena, čeprav izrecno določa številna druga varovana območja – glej NAVEDBA str. 61: 5.5 USMERITVE ZA POSEBNA OBMOČJA IN PODROČJA

5.5.1 USMERITVE ZA RAZVOJ MORJA IN OBALE

5.5.2 USMERITVE ZA TURISTIČNA OBMOČJA

5.5.3 USMERITVE ZA OHRANJANJE IN IZBOLJŠANJE PREPOZNAVNOSTI NASELIJ IN KRAJINE

5.5.4 USMERITVE ZA ZAVAROVANA OBMOČJA NARAVE IN OBMOČJA KULTURNE DEDIŠČINE

5.5.5 USMERITVE ZA ZAGOTAVLJANJE PROSTORSKIH MOŽNOSTI ZA NIZKOOGLJIČNO DRUŽBO

KOMENTAR:Glede na to, da so med usmeritvami za posebna območja in področja uvrščene in v samostojnih poglavjih definirane usmeritve za morje, obalo, turistična območja ter naravo, je zelo nenavadno, da med posebna območja niso uvrščena tudi območja podzemnih vodonosnikov (še posebej kraških), ki so strateškega pomena za preskrbo prebivalstva s pitno vodo.

PREDLOG:Glede na naraščajoči globalni strateški pomen pitne vode bi morale biti obvezen sestavni del vsebine Strategije PR RS v delu 5.5 USMERITVE ZA POSEBNA OBMOČJA IN PODROČJA tudi:

5.5.6 USMERITVE ZA ZAVAROVANJE IN OHRANJANJE OBMOČIJ, POMEMBNIH ZA PRESKRBO S PITNO VODOin

5.5.7 USMERITVE ZA ZAVAROVANJE OBMOČIJ PODZEMNIH VODONOSNIKOV

5.5.8 USMERITVE ZA ZAVAROVANJE OBMOČIJ KRAŠKIH PODZEMNIH VODONOSNIKOV

————–

PRIPOMBA SPR 14: V Osnutku Strategije PR RS niso podane usmeritve za trajnostno rabo in varstvo podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov

NAVEDBA: Str. 58 5.3.2.2USMERITVE ZA TRAJNOSTNO RABO IN VARSTVO GOZDOV

(83) Gozdovi so najobsežnejši naravni sistem, ki nudijo življenjski prostor prostoživečim živalim in rastlinam, so gospodarsko izkoristljiv, obnovljiv naravni vir, pozitivno vplivajo na kvaliteto okolja in bivalne kakovosti, blažijo učinke podnebnih sprememb, hkrati pa so sami podvrženi vplivom podnebnih sprememb.

KOMENTAR 1: Po analogiji z ustrezno definirano funkcijo gozdov(naravni sistem, obnovljiv naravni vir, podvrženost podnebnim spremembam), bi moral Osnutek Strategije PR RS vsebovati tudi posebno točko z usmeritvami za trajnostno rabo in varstvo podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov.

KOMENTAR 2: Podzemni (še posebej kraški) vodonosniki in vodni viri niso obravnavani kot izredno občutljiv naravni sistem, podvržen verjetnim podnebnim spremembam v prihodnosti – možnosti neenakomernih nalivov ter poplav ali dvigi temperatur s pojavom daljših sušnih obdobij in s posledičnim zniževanjem nivojev (kraških) podtalnic ter s tem povezanimi padci izdatnosti vodnih virov.

PREDLOG: Osnutku Strategije PR RS je potrebno po analogiji z ustrezno definirano funkcijo gozdov dodati točko 5.3.2.5 USMERITVE ZA TRAJNOSTNO RABO in VARSTVO KRAŠKIH PODZEMNIH VODONOSNIKOV (..) Kraški vodni viri in njim pripadajoči podzemni vodonosniki so najobsežnejši podzemni naravni sistemi, ki nudijo življenjski prostor podzemnim /jamskim živim bitjem, so gospodarsko izkoristljiv, ne-obnovljiv naravni vir, pozitivno vplivajo na kvaliteto okolja in bivalne kakovosti, blažijo učinke podnebnih sprememb, hkrati pa so sami podvrženi vplivom podnebnih sprememb.

————–

PRIPOMBA SPR 15: Besedilo Osnutka Strategije PR RS je neoprijemljivo in nejasno

NAVEDBA: Str. 20 Naravni viri so ustrezno varovani, njihova raba za gospodarski razvoj je racionalna in trajnostna.

PRIPOMBA: Neoprijemljiva in nejasna navedba, z ničemer podkrepljena. Tako besedilo ne sodi v strateški dokument, ker sproža nejasnosti o tem, ali gre za analitični zaključek, za dokazano dejstvo iz sedanjosti ali za vizijoiz neoprijemljive prihodnosti, vsekakor pa nima nobene regulativne veljave.

————–

PRIPOMBA SPR 16: Osnutek Strategije PR RS je nedosleden

OBRAZLOŽITEV: Nedosledno je, da se besedilo Osnutka Strategije PR RS spušča na nivo nekaterih detajlov, (kot so na str. 40 npr: parki v mestih, 5 minutno časovna peš dostopnost do zelenih površin in rekreacije na prostem, spodbujanje uporabe manj hrupnih prevoznih sredstev, prevozi na klic, gradnja nakupovalnih središč, zmanjševanje oziroma prilagajanje nočne osvetljenosti, preprečevanje spreminjanja odprtih javnih grajenih in zelenih površin v površine za parkiranje vozil, kmetijske proizvodne obrate, ki zaradi hrupa ali smradu povzročajo večje vplive na bivalno okolje, reguliranje rastlinjakov …) medtem ko po drugi strani virov pitne vode kot ustavno varovane dobrine ne definira nedvoumno kot strateško pomembne surovine in ne postavlja njihovega strogega strateškega varovanja in ohranjanja na prednostno raven pred vsemi ostalimi oblikami rabe oziroma dejavnostmi v prostoru. Nikjer v Osnutku Strategije PR RS ni zapisana strateška usmeritev, da je potrebno preprečiti možnosti onesnaženja (katerekoli vrste imkateregakoli izvora) podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov in strateških vodnih virov za zagotavljanje oskrbe prebivalstva s kvalitetno naravno čisto pitno vodo.

PREDLOG: Vsebino besedila in določbe Osnutka Strategije PR RS je potrebno glede preprečevanja onesnaževanj, zmanjševanja škodljivih vplivov ali spreminjanja primarne rabe uskladiti na podlagi strateškega pomena posameznega vodonosnika.

————–

PRIPOMBA SPR 17: Usmeritve za trajnostno rabo in varstvo voda ne zagotavljajo ustreznega strateškega in dolgoročnega varovanja in ohranjanja podzemnih vodonosnikov in virov pitne vode

NAVEDBA: Str. 59: 5.3.2.3USMERITVE ZA TRAJNOSTNO RABO IN VARSTVO VODA

(91) Voda je ključnega pomena za delovanje naravnih ekosistemov in biotsko raznovrstnost, za kmetijstvo, za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, za proizvodnjo električne energije, za gospodarstvo, rekreacijo in turizem ter za kvaliteto bivalnega okolja v mestih in identiteto prostora. Vodotoki, vodne površine in mokrišča so pomembne del zelene infrastrukturi na državni, regionalni in lokalni ravni.

KOMENTAR 1: Podzemni (še posebej kraški) vodonosniki kot pretežni vodni viri za oskrbo prebivalstva s pitno vodo v RS v odstavku (91) sploh niso omenjeni – torej je mogoče tako zapisano določbo mogoče razmeti tudi na način, da podzemni (še posebej kraški) vodonosniki niso pomemben del zelene infrastrukture ne na državni, ne na regionalni, ne na lokalni ravni.

NAVEDBA: (92) Zagotavljanje kvalitetne pitne vode za prebivalstvo ima prednost pred drugimi gospodarskimi rabami voda. Raba voda se mora izvajati ob poudarjeni skrbi za obnavljanje podzemnih vodonosnikov in njihovem dolgoročnem varstvu za kar skrbi država.

KOMENTAR 2: Določba (92) navaja le prednost zagotavljanja kvalitetne pitne vode za prebivalstvo pred drugimi gospodarskimi rabami voda. Torej zagotavljanje kvalitetne pitne vode za prebivalstvo nima prednost pred drugimi ne-gospodarskimi rabami voda – torej ima ne-gospodarska raba vseh vrst prednost pred zagotavljanjem kvalitetne pitne vode za prebivalstvo. Ta določba je nesprejemljiva in neskladna z načelom previdnosti pri varovanju naravnih vodnih virov ter z določbo 70. a člena Ustave RS..

KOMENTAR 3: Poudarjena skrb v odstavku (92) jenikjer definiran in neoprijemljiv termin, ki ne ustreza primernemu varovanju strateškega naravnega vira kot je ustavno varovana pitna voda in pušča manevrski prostor za najrazličnejša tolmačenja.

NAVEDBA: (93) Na kraških območjih z majhno samočistilno sposobnostjo tal, s poplavami kraškega tipa in občasno ali pogosto vododeficitarnostjo se lokalnim skupnostim pomaga pri oblikovanju inovativnih rešitevza vodooskrbo in odvajanje odpadnih voda, še zlasti kot podpora razvoju na podeželju. Za razreševanje nasprotij med rabami na vodovarstvenih območij se prednostno poišče možnosti za komplementarne rabe oziroma izvajanje rab na način, da se ohranja kvaliteta varovanega vodnega vira.

KOMENTAR 4: Določba (93) v ospredje postavlja rabo vode pred ohranjanjem in varovanjem pitne vode. Besedilo uveljavlja podrejenost ohranjanja in varovanja vodnih virov, podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov in pitne vode komplementarni rabi.

KOMENTAR 5: Oblikovanje inovativnih rešitev za vodooskrbona zapisan način iz odstavka (93) Osnutka Strategije PR RS lahko predstavlja tudi oskrbovanje prebivalstva z vodo npr. iz cistern ali iz čistilnih naprav – zato ta določba ni skladna niti z načelom previdnosti pri varovanju naravnih vodnih virov, niti z določbo 70. a člena Ustave RS.

KOMENTAR 6: Razreševanje nasprotij med rabami na vodovarstvenih območij na zapisan način iz 93. odstavka Osnutka Strategije PR RS lahko pomeni tudi razreševanje nasprotij med oskrbo prebivalstva s pitno vodo in med izvajanjem ne-gospodarskih dejavnosti v odprtem prostoru z uporabo okolju, naravi, pitni vodi in zdravju ljudi (neregistriranih – nereguliranih) nevarnih snovi, ob katerih prihaja do njihovega pronicanja v podzemne vodonosnike. Takšna strateška usmeritev lahko vodi do poskusov združevanja nezdružljivih dejavnosti oz. rab v istem prostoru, na katerem se nahaja podzemni vodonosnik z ustavno varovano pitno vodo, kar pa lahko rezultira v trajno onesnaženje vodnega vira. Dopuščanje takšnih scenarijev v »strateškem« dokumentu ne more biti dopustno, predvsem pa je neskladno z načelom previdnosti pri varovanju naravnih vodnih virov ter z določbo 70. a člena Ustave RS.

NAVEDBA: (94) Nov razvoj dejavnosti se načeloma načrtuje samo tam, kjer je brez večjih prostorskih posegov možno zagotoviti ustrezno oskrbo uporabnikov s pitno vodo. Pri načrtovanju prostorskega razvoja se predhodno preveri vplive predvidene nove ureditve (npr. turizma, predelovalne industrije) na ceno izvajanja storitev splošnega gospodarskega pomena ali na družbene stroške (zagotavljanje pitne vode za oskrbo prebivalstva oziroma zagotavljanje dodatnih kapacitet v lokalni skupnosti).KOMENTAR 7: Pri načrtovanju prostorskega razvoja se predhodno preveri vplive predvidene nove ureditve na ceno izvajanja storitev (…) ali na družbene stroške. Odstavek(94) ne določa predhodnega preverjanjamorebitnih škodljivih vplivov predvidene nove prostorske ureditve na kraško podzemlje, kraški vodonosnik in na pitno vodo.

NAVEDBA: (94) Okrepi se večnamensko rabo vode ter oblikovanje medsektorskih projektov, s katerimi se na finančno in prostorsko racionalen ter učinkovit način išče sinergije med različnimi rabami, zlasti med kmetijstvom, energetiko ter varstvom pred poplavami (kot je npr. zagotavljanje prostora za razlivanje visokih voda).

KOMENTAR 8: Večnamenska raba vode ter oblikovanje medsektorskih projektov na način iz odstavka (94) lahko vodi tudi do kombinacije oskrbe prebivalstva s pitno vodo na eni strani ter na drugi strani z izvajanjem aktivnosti, ob katerih se v odprtem prostoru uporablja okolju, naravi, pitni vodi in zdravju ljudi (tudi nereguliranih) nevarnih snovi,ki (predvsem na območju kraških podzemnih vodonosnikov) pronicajo v pitno vodo, kar je nesprejemljivo, ni pa jasno in izrecno prepovedano. Navajanje terminov v odstavku (94) kot »zlasti« in »kot je npr.« predstavlja ob navedenem neprimerno preusmerjanje pozornosti in zmanjševanje pomena možnih usodno konfliktnih kombinacij večnamenske rabe vode oziroma različnih vrst dejavnosti na istem območju, ki niso združljive z oskrbo prebivalstva s pitno vodo.

PREDLOG: Besedilo točke 5.3.2.3. ter odstavkov (91), (92), (93) in (94) je potrebno dopolniti in spremeniti tako,da bo jasno in nedvoumno določeno:

– da je pitna voda ustavno varovana strateška naravna dobrina v RS,

– da je prednostna naloga države varovanje in ohranjanje obstoječih podzemnih vodonosnikov (še posebej kraških) ter prispevnih območij vodnih virov za preskrbo s pitno vodo, in izboljševanje njihovega stanja – pred vsemi drugimi dejavnostmi in rabami,

– da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo kot strateško naravno surovino ter varovanje podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov kot strateških vodnih virov skupaj s pripadajočimi prispevnimi površinami in s pripadajočim prostorom prednost pred vsemi drugimi rabami voda, pred vsemi drugimi dejavnostmi v prostoru ter pred vsemi drugimi vrstami rabe vodonosnikom in vodnim virom pripadajočih prostorov,

– da komplementarna raba voda iz podzemnih vodonosnikov, ki predstavljajo vir pitne vode, ni dopustna, v kolikor obstaja kakršnakoli možnost, da bi takšna raba lahko predstavljala vnos okolju, naravi, vodi ali zdravju ljudi škodljivih snovi v pitno vodo,

– da izvajanje katerihkoli dejavnosti na vodonosnikom in vodnim virom pripadajočih območjih in prostorih ni dopustna, v kolikor obstaja kakršnakoli možnost, da bi takšne dejavnosti lahko predstavljale vnos okolju, naravi, vodi ali zdravju ljudi škodljivih snovi v pitno vodo,

– da so podzemni (še posebej kraški) vodonosniki, ki predstavljajo vodni vir za preskrbo prebivalstva s pitno vodo, izvzeti iz kakršnihkoli komplementarnih rab druge vrste, kot odvzemom vode v mejah, ki dolgoročno ohranjajo in izboljšujejo tako količinsko kot tudi kakovostno stanje voda v vodonosniku.

————–

PRIPOMBA SPR 18: Besedilo Osnutka Strategije PR RS je v nekaterih bistvenih delih nelektorirano, nejasno ali površno

NAVEDBA:5.5.4 USMERITVE ZA ZAVAROVANA OBMOČJA NARAVE IN OBMOČJA KULTURNE DEDIŠČINE

(128) Zavarovana območja narave so (??) območja kulturne dediščine (??) predstavljajo dodano vrednost za regionalni in lokalni razvoj, saj ohranjena narava in kulturna dediščina nudita pomembne ekosistemske storitve in koristi, npr. ohranjenost življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, obnavljanje vodnih virov (??), zagotavljanje čistega zraka, omogočanje telesne in duhovne sprostitve ljudi v naravnem okolju, prispevata k krepitvi prepoznavnosti krajine, izboljšanju kakovosti življenjskega okolja, vključno z izboljšanjem dostopnosti do kulturnih dobrin, ter ponujata potenciale za dodatne razvojne priložnosti, kot so razvoj blagovnih znamk, krepitev veščin in usposobljenosti za celostno ohranjanje ter nova delovna mesta, zagotavljanje novih turističnih produktov, uveljavljanje usklajenih mehanizmov za podporo prebivalcem in lokalnemu razvoju.

KOMENTAR 1: Iz nesprejemljivega napačnega izenačevanja zavarovanih območij narave ter območij kulturne dediščine in iz tlačenja okolja, narave, kulturne dediščine ter obnavljanja vodnih virov v isti koš izhaja bodisi dejstvo, da gre za nelektorirano besedilo ali miselni spodrsljaj avtorja odstavka št. 128 ali pa zgolj načrtovano zmešnjavo pojmov zaradi premišljenega doseganja površne definicije

KOMENTAR 2: Iz stavka: »…saj ohranjena narava in kulturna dediščina nudita pomembne ekosistemske storitve in koristi, npr. ohranjenost življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, obnavljanje vodnih virov, zagotavljanje čistega zraka,…« izhaja, da Osnutek Strategije PR RS postavlja pomen varovanja naravne in kulturne dediščine nad varovanje okolja in voda, saj ju omenja podrejeno – pojasnjevalno, pod »naprimer«.

KOMENTAR 3:Iz navedbe: » … ohranjena narava in kulturna dediščina nudita pomembne ekosistemske storitve in koristi, npr. (…) obnavljanje vodnih virov (…)« je razviden podcenjevalni odnos avtorja tega besedila do vodnih virov, saj navaja obnavljanje vodnih virov zgolj kot ekosistemsko storitev in korist ohranjene narave in kulturne dediščine. Poleg tega pa pojem »obnavljanje vodnih virov« jasno poudarja, da gre za predhodno že ogrožene oziroma onesnažene ali izčrpane vodne vire, katerih obnovo nudita ohranjena narava in kulturna dediščina. Tako strukturirano besedilo ni primerno za takšen strateški dokument, kot je Strategija PR RS, saj vnaša v prostorsko načrtovanje popolnoma nepotrebne nejasnosti in pojmovno zmedo na najvišjem nivoju prostorskega razvoja in načrtovanja.

PREDLOG: Lektorirati besedilo Osnutka Strategije PR RS, uporabljati znane, jasne in nedvoumne izraze ter ustrezno definirati varovanje in ohranjanje pitne vode in vodnih virov kot ustavne kategorije.

————–

PRIPOMBA SPR 19: Osnutek Strategije PR RS ne predvideva izdelave in uporabe prostorskih aktov za varovanje in ohranjanje pitne vode

NAVEDBA – Str. 76: 7.2 PROSTORSKI INSTRUMENTI

7.2.1 PROSTORSKI AKTI

(193) Za izvajanje Strategije prostorskega razvoja se uporabijo:

-Akcijski program za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2030;

-Regionalni prostorski plan s krajinskimi in urbanističnimi zasnovami v povezavi z regionalnim razvojnim programom;

PREDLOG: Kot dodaten prostorski akt je skladno z Ustavno določbo 70.a člena potrebno pravico do pitne vode konkretizirati tudi s posebnim prostorskim aktom, npr:

– Akcijski program za varovanje in ohranjanje pitne vode kot strateške naravne dobrine ter podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov,

– Regionalni prostorski register podzemnih (še posebej kraških) vodonosnikov in strateških virov pitne vode

————–

PRIPOMBA SPR 20:Osnutek Strategije PR RS uveljavljainstitut prevlade ene javne koristi nad drugo, ki ni skladen z Ustavo RS

NAVEDBA – Str. 76: 7.2.3. PREVLADA JAVNE KORISTI

(195) Za izvajanje Strategije prostorskega razvoja se uporabi institut prevlade ene javne koristi nad drugo javno koristjo kot skrajno sredstvo vlade za primere, ko v postopku priprave prostorskih aktov kljub usklajevanju med državnimi nosilci urejanja prostora ni mogoče oblikovati vsestransko strokovno sprejemljive in ustrezne rešitve.

PREDLOG: Zaradi konkretizacije določbe 70.a člena Ustave RS v Strategiji PR RS predlagamo, da se besedilo odstavka (195) dopolni tako, da se prvemu doda še drugi stavek: »Institut prevlade ene javne koristi nad drugo javno koristjo se ne uporablja v primerih, ko gre v postopku priprave prostorskih aktov na eni strani za javno korist varovanja virov pitne vode za oskrbo prebivalstva.«

————–

PRIPOMBA SPR 21: Osnutek Strategije PR RS ne predvideva izdelave in uporabe drugih prostorskih aktov za varovanje in ohranjanje pitne vode

NAVEDBA – Str. 77: 7.2.4 DRUGI PROSTORSKI INSTRUMENTI(196) Drugi prostorski instrumenti, ki se uporabijo za izvajanje Strategije

PREDLOG: Kot dodaten prostorski akt je skladno z določbo Ustavnega zakona o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije (UZ70a), ki določa: »Zakone, ki urejajo vsebine iz novega 70.a člena ustave, je treba uskladiti s tem ustavnim zakonom v osemnajstih mesecih po njegovi uveljavitvi.«, je mogoče in potrebno določbo 70.a člena Ustave RS v zvezi s pravico do pitne vode konkretizirati tudi s posebnim prostorskim instrumentom, ki se uporabi za izvajanje Strategije PR RS – npr:

– Izvajanje politike varovanja vodnih virov kot ustavne dobrine

– Zasnove varovanja vodnih virov (v okviru priprave regionalnih prostorskih planov in za zavarovana območja) kot smernice za pripravo posameznih konkretnih aktov za varovanje vodovarstvenih območij v prihodnosti.

————–

PRIPOMBA SPR 22: Osnutek Strategije PR RS ne vzpostavlja podlage za zavarovanje potencialnih vodnih virov, ki še niso odkriti oziroma tistih obstoječih, ki še niso varovani

OBRAZLOŽITEV: Osnutek Strategije PR RS ne vzpostavlja podlage za obravnavo in zavarovanje vodnih virov, ki še niso odkriti oziroma tistih, ki so znani, pa še niso varovani z zakonodajo RS, čeprav je dejstvo, da obstajajo (primer nezavarovanih kraških podzemnih vodonosnikov oziroma vodovarstvenih območjih za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna).

PREDLOG 1: V besedilo Osnutka Strategije PR RS je potrebno obstoječim vodonosnikom in vodnim virom, za katere je jasno, da obstajajo, pa še niso ustrezno zavarovani, določiti način prehodnega strateškega varovanja, skladnega z Ustavo RS za obdobje do uveljavitve ustreznega varovalnega akta.

PREDLOG 2: V besedilu Osnutka Strategije PR RS je potrebno določiti način prehodnega strateškega varovanja, skladnega z Ustavo RS za vsa vodna telesa, ki bodo morebiti odkrita v prihodnosti, v obdobju do uveljavitve ustreznega varovalnega akta.

————–

PRIPOMBA SPR 23: Osnutek Strategije PR RS ne vzpostavlja podlage za obvezno izdelavo smernic za zavarovanje podzemnih vodonosnikov v smislu prostorskega razvoja

OBRAZLOŽITEV: Osnutek Strategije PR RS ne vzpostavlja podlage za izvedbo obveznih predhodnih raziskav podzemnih vodonosnikov, ki so strateškega pomena za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, zaradi ugotavljanja njihovih lastnosti, kapacitet, ranljivosti ter registriranja virov zatečenega onesnaženja s ciljem izdelave Smernic za zaščito posameznega vodonosnika in Smernic za sanacijo oziroma izvedbo ukrepov za izboljševanje kvalitete pitne vode tega vodonosnika.

CITAT: Projekt “ASTIS” (Podzemne vode čezmejnih vodonosnikov Soča/Isonzo),- priprava smernic za zaščito vodonosnikov Soče – Zaščita kakovosti in količine vodnih virov, zlasti tistih, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo, je prednostna naloga upravljanja z vodnimi viri. Pomen virov pitne vode je tolikšen, da morajo imeti ukrepi za njihovo varstvo in ohranitev prednost pred vsemi ostalimi interesi družbenogospodarske narave, ki lahko v večji ali manjši meri vplivajo na ta vodni vir.

PREDLOG: V Osnutek Strategije PR RS je potrebno vključiti podlage za izvedbo obveznihSmernic za zaščito posameznega vodonosnika in Smernic za sanacijo oziroma izvedbo ukrepov za izboljševanje kvalitete pitne vode tega vodonosnika.

PRIPOMBA SPR 24: Zakon o kritični infrastrukturi med drugim še posebej varuje pitno vodo kot eno od prednostnih infrastruktur, pri katerih je potrebno maksimalno zmanjšati tveganja za onesnaženje in vire maksimalno varovati. Ljubljana kot glavno mesto Slovenije je še posebej uvrščena s svojim virom na Ljubljanskem polju med kritično infrastrukturo za pitno vodo (mesta nad 100.000 prebivalci).. Prav zdaj poteka kršenje te kritične infrastrukture s polaganjem kanala C0 za fekalije in vnašanjem nesprejemljivega tveganja za onesnaženje tega vira s fekalijami. Še posebej je nevarno mikrobiološko onesnaženje z bakterijami, virusi in paraziti človeškega in živalskega izvora. Ne nazadnje se pojavlja tudi mnenje, da se novi korona virus nahaja tudi v blatu in je lahko sestavni del fekalij v tem kanalu. Zato je nujno, da se polaganje tega kanala takoj prekine.

————–

ZAKLJUČEK:

CITAT 1: Drugi slovenski kongres o vodah 2017 – ZBORNIK – PODZEMNE VODE – MED NARAVOSLOVJEM, TEHNIKO, DRUŽBENIM IN POLITIČNIM izr. prof.dr. Mihael Brenčič1,2,3, univ.dipl. inž. Geol Str. 34:

(…) Slovenija je zapisala v ustavo pravico do pitne vode, kar je neposredno povezano s podzemno vodo, saj je ta skoraj edini vir pitne vode.

(…) Zaradi velike dosegljivosti vodnih virov podzemne vode z njimi še vedno ravnamo zelo mačehovsko. Še vedno je prisotna doktrina nadomeščanja vodnih virov v primeru večjih posegov v prostor. V preteklosti smo bili na primer pogosto soočeni z dejstvom, da bo načrtovana cesta prečkala neposredno zaledje črpališča ali pa celo povozila vodnjake.

(…) Glede na dejstvo, da je več kot 90 odstotkov dobavljene pitne vode v slovenskih vodovodnih sistemih po svojem izvoru iz podzemnih vodnih virov, se vprašanje zagotavljanja ustavne pravice do pitne vode v veliki meri nanaša prav na vprašanje zaščite, upravljanja in gospodarjenja s podzemno vodo. Zdi se, da se tega ob sprejemanju ustavnega dopolnila nismo zavedali

————–

CITAT 2: PLAN B 3.0: MANIFEST ZA URESNIČENJE TRETJEGA RAZVOJNEGA PODVIGA

Strateška obravnava vode predvideva ohranitev vodnih virov in določitev vode za prioritetni element pri odločanju o rabi prostora in ocenjevanju vplivov na okolje

Voda mora do konca načrtovalskega obdobja (leta 2015) postati prioritetni element pri odločanju o rabi prostora in ocenjevanju vplivov na okolje;

Ukrepi – varovanje virov pitne vode, predvsem z zagotovitvijo primerne rabe prostora in poostrenim nadzorom

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa