Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZE

V AAG smo v zakonskem roku poslali na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano “Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH”

Pripombe Alpe Adria Green (AAG)

1. Vsekakor zelo podpiramo 7.člen Osnutka, ki prepoveduje reklamne panoje in druga oglaševanja na kmetijskih zemljiščih. V današnjem času so naše komunikacijske možnosti za iskanje raznih ponudb več kot dovolj razvite (mobilni telefoni, dlančniki, druge računalniške naprave), da je postavljanje panojev nepotrebno in degradira kmetijsko zemljišče, slovensko krajino in našo kulturo. Prav tako imajo naše IKT naprave možnost prikaza kart in celo, kako priti na določeno destinacijo in informacij s panojev ne potrebujejo. Obenem se s panoji ob cestah zmanjšuje prometna varnost.

Prepoved mora veljati tudi za panoje, ki so dalj od 40 m od avtoceste.

Obenem opozarjamo še na panoje, ki so degradirali gozdni rob in tam stojijo veliki panoji, tudi s turistično vsebino. Tudi te je potrebno odstraniti, saj vsak lahko poišče na spletu na primer Postojnsko jamo in pot do tja.

Prišlo bo sicer do izpada dohodka lastnikov zemljišč (morda vsi celo niso kmetovalci), ki pa bi morali služiti s kmetijstvom. Ob tem opozarjamo, da je ekonomika našega kmetijstva zelo slaba oziroma nedodelana, zato se iščejo stran poti.

2. V 1.točki Osnutka se predvideva financiranje nakupa pretežno gozdnega zemljišča iz Gozdnega sklada. Točka je nedorečena, saj ne sledi razlaga, kaj se po odkupu dogaja s tem zemljiščem. Naša zahteva je, da ne sme priti do spremembe namembnosti, ampak se gozdne površine ohranijo še naprej.

3. Nasprotujemo krčitvi gozdov v kmetijske namene (2.točka Osnutka). Slovenija je sicer na repu držav po hektarih kmetijskih zemljišč na prebivalca, predvsem zaradi gradnje velike infrastrukture (avtoceste, hidroelektrarne – na primer za HE Brežice je uničeno 200 ha prvovrstnih kmetijskih zemljišč, druge ceste) in urbanizacija oziroma gradnja zgradb z vso lokalno infrastrukturo, celo na vodovarstvenih območjih s kmetijsko rabo, kot na primer Magna v občini Hoče-Slivnica.

4. Ob tem stihijskem izgubljanju kmetijskih zemljišč pa naj bi zdaj pričeli krčiti gozdove po 0,5 ha, kar je okrog 70 x 70 m površine. Pa zraven še 0,5 ha in tako naprej. Že za Magno so kot nadomestno kmetijsko zemljišče spet izbrali krčenje gozda, kot da ne bi vedeli za izjemne lastnosti gozda.

5. V Sloveniji naj bi imeli celo vrsto neobdelanih zemljišč, obenem naj bi se nekaj kmetijskih površin zaraščalo. Vse to kaže na izjemno neusklajeno politiko in odnos do zemljišč v celoti. Nadomeščanje kmetijskih zemljišč s krčenjem gozdov je nesprejemljivo in mu nasprotujemo.

6. Gozd je pomemben ponor CO2 in njegovo ohranjanje in povečevanje je predmet politike ob klimatskih spremembah. Obenem se Ministrstvo za okolje in prostor hvali s skrbjo za biotsko raznovrstnost. Gozd pa vsebuje izjemno veliko biotske raznovrstnosti, ki je medsebojno povezana in je vsebuje daleč največ v primerjavi z drugimi zemljišči. Vsaka krčitev gozda je nesprejemljiva.

7. Gozd je precejalnik za vodo, je osnova za zdravo podtalnico, gozd nima pesticidov, ki jih kmetijska politika takoj začne posipati in škropiti na vsako kmetijsko površino. Tako bi jih tudi na izkrčene površine, ki so bile prej filter za pitno vodo ter bi onesnažili še bližnji gozd. Že tako se dogaja na primer upad čebel zaradi kemizacije kmetijstva, zdaj bi to prenesli še v bližnji gozd, ki je ostal po krčitvi njegovega dela, kjer čebele nabirajo cvetni prah na določenih drevesih.

8. Gozd je pomemben tudi kot ambient živali od zaščitenih mravljišč do ptic in divjih živali. Točka 2. je brez vsake utemeljitve in zato nezadostna ter naj se ukine.

9. Poudarjamo še, da je politika kmetijskih zemljišč povsem nedodelana. Nesprejemljivo je gojenje rastlin za biogoriva, skregano s pametnim gospodarjenjem s kmetijskimi površinami. Prav tako je treba skrčiti veliko živinorejo, ki porabi velike površine za pašo in silažo, namesto pridelave bolj zdrave hrane na teh zemljiščih. Obenem porablja veliko vode. Ob vseh teh neusklajenih politikah je res nesprejemljivo še krčenje gozdov, namesto korekcije naštetih politik.

10. Posebej je treba vnesti v spremembe oziroma v Osnutek prepoved vseh gradenj na vodovarstvenih območjih (vseh kategorij), ki so hkrati kmetijska zemljišča. To manjka v Osnutku in predlagamo kot dopolnitev.

11. Točka 9.2. Črtanje omejitev pri prometu z zaščitenimi kmetijami. Točka ni obrazložena, kajti posledice črtanja so lahko zelo hude za izgubo še nadaljnjih kmetijskih površin, ker so veliki interesi po pozidavi. Doslej je instrument nedelitve zaščitenih kmetij precej pripomogel, da ni prihajalo še do večjih pozidav. Pozidave pa pomenijo neobnovljivo uničenje kmetijskih površin. Zato nasprotujemo črtanju 18.člena ZKZ, saj ima že tako precej obvozov.

12. Zaščitene kmetije so omenjene še v 13. točki in 54. točki, kjer pa tudi ni pojasnjeno, kakšni so tisti negativni učinki, niti zakaj se ni obneslo. Iz našega poznavanja problematike smo v nekaj primerih lahko ugotovili, da prav zaradi instrumenta nedelitve zaščitene kmetije ni prišlo do pozidave in trajnega uničenja kmetijskih površin. Ali ukinitev nedelitve zaščitene kmetije pomeni olajšanje pozidav in trajno uničenje kmetijskih površin?

13. Ob vsem tem se sprašujemo in prosimo naslov, da nam pojasni, kako in s čim sploh ščitimo kmetijske površine?

14. Kot dopolnitev Osnutku vlagamo tudi zahtevo, da se v 3.č, točka n), v 3.e členu, točka c), druga alineja in 45.členu, točka n) ZKZ ČRTAJO, ker dopuščajo gradnjo vetrne elektrarne do 1 MW (lahko si ogledate tisto pod Nanosom, v Razdrtem). Te točke je tik pred sprejemom vsililo ministrstvo za infrastrukturo, torej so bile povsem neusklajene z drugimi ministrstvi, niti niso upoštevali negativnih odzivov javnosti.

Izgleda, da se kmetijsko ministrstvo sploh ne zaveda in ne pozna, kakšen nesprejemljiv in nepovraten poseg v kmetijsko zemljišče to je. Zelo obsežen železobetonski temelj bo večno ostal globoko v zemljišču, obenem pa se uniči še velika kmetijska površina za manipulativen prostor, ki mora biti izravnan, horizontalen in se tudi ogradi zaradi nevarnosti, ki jih vetrna elektrarna vsebuje.

Pri tem je povsem izostala tudi ocena hrupa vetrne elektrarne, ki lahko za dobo 20 – 25 let ogroža zdravje prebivalcev, kvaliteto bivanja, moti spanec s pulznim nizkofrekvenčnim hrupom in infrazvokom, ki vdira skozi zaprta okna, ki se v stavbah še ojača zaradi resonance, in zmanjša vrednost njihovih nepremičnin ter ogroža zdravje živali, kar potrjujejo številni primeri v svetu.

Razpolagamo z veliko strokovnega gradiva, s katerim lahko povedano dobro utemeljimo. Poleg tega vetrne elektrarne pri nas ne zmanjšujejo nobenega vira CO2, kar naj bi bil osnovni namen, čeprav same vetrne elektrarne ne prispevajo ogljikovega dioksida. Namreč, treba je pogledati, kaj se dogaja, ko gre vetrna elektrika prednostno v omrežje.

Znano je, da mora biti vsak čas v omrežju proizvodnja elektrike usklajena s porabo. Če vstopi v omrežje vetrne elektrika, naključno, ko zapiha veter, mora nek drug vir zmanjšati svojo proizvodnjo in to hitro. Za to regulacijo se uporabljajo hidroelektrarne, daljinsko vodene, ki so obnovljiv vir, z bistveno cenejšo elektrike od vetrne, ne pa premogove elektrarne, ki spuščajo CO2.

Vetrne elektrarne na kmetijskih zemljiščih torej ne zmanjšujejo CO2, so povsem nepotrebne in škodljive.

15. Naprošamo vas, da naše pripombe komentirate, odgovorite na vprašanja in nam jih pošljete. Žal se često dogaja, da odziv na naše pripombe v javni obravnavi izostane.