Pripombe AAG na Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZOVE)
Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki po sklepu MOP deluje v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave, je v zakonskem roku poslala pripombe na Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZOVE) s prilogama.
Pripombe AAG:
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZOVE) je škodljiv in nepotreben, ker ni učinkovit, spremembe uvaja bistveno prepočasi, obenem omogoča prelivanje denarja v tujino v določenih OVE, zato predlagamo, da se ne sprejme.
Pomembno je osnovno vprašanje – zniževanje CO2. Nekatere države so že opustile podpore za OVE, saj ni jasno zakaj bi sploh morale biti. V gradivu ne najdemo vsebinskih in ekonomskih utemeljitev za podpore, navajanje direktive je premalo, pomembno je, zakaj jih potrebujemo, saj gre brez njih še bolje pri zniževanju CO2, kot dokazujemo.
OVE uničujejo naravo, če se postavljajo v naravi. Gre spet za osnovno vprašanje, zakaj spodbujati uničevanje narave? Prosimo za odgovor!
Zahtevamo odgovor, koliko Slovenija prispeva k spremembam svetovnih klimatskih vzorcev. Ob tem, da vemo, da na primer Kitajska serijsko gradi nove elektrarne na premog. Mi bi se pa pretrgali, za koga in za kaj? V tem so zahteve nekaterih po ambicioznosti okoljski samomor Slovenije.
Zahtevamo odgovor, koliko Slovenija prispeva k spremembam vremena v Sloveniji ali celo čez mejo?
Brez teh odgovorov nima ZOVE nobene podlage in škoduje gospodarstvu, ki je še posebej prizadeto zaradi virusne epidemije. Neodgovorno je dajati denar za nekaj, kar po našem mnenju ne vpliva na klimatske spremembe.
Evropski direktivi se da prilagoditi drugače, kar tudi predlagamo. Sicer pa evropska politika ve, da mi ne prispevamo nič h klimatskim spremembam (je nemerljivo).
Evropski politični glasovi, bolj pa strokovni že prepoznavajo jedrske elektrarne za zeleni vir elektrike, ker ne izpušča CO2.
V Sloveniji bi morali nadomestiti 1.300 MW stalne (24/7) moči elektrike, če bi ukinili jedrsko elektrarno krško in TEŠ6 (700 + 600). Nihče še ni dal predloga, s čim ju bi nadomestili. Pa še ljubljanska TE-TOL. Odkod daljinska toplota in elektrika, ko bi obe elektrarni zaprli?
Dodajamo še predlog, da se dogovorimo z Madžarsko, da soinvestiramo (morda za 400 MW) v jedrsko elektrarno Paks ob Donavi, kjer bodo zgradili 2 nova reaktorja, vsak po 1.200 MW, z odobritvijo te iste evropske politike.
Hočemo namreč spodbude obravnavati v širšem kontekstu, ki je edini sprejemljiv za razdeljevanje denarja in zmanjšanje CO2.
Odločno nasprotujemo vlaganju v biogoriva, ki bi uporabljala za vzrast surovine kmetijska zemljišča. Vsem je znano, da smo v Evropi na dnu po površini kmetijske zemlje na prebivalca. Kmetijske površine so za hrano.
Prilagamo povezavo na kritičen strokovni prispevek o biogorivih:
Odločno nasprotujemo postavljanju vetrnih elektrarn, ki škodujejo prebivalcem, okolju in naravi ter gospodarstvu, naj bi jih pa še spodbujali z ZOVE.
Prilagamo strokovni članek o tem, saj za VE nimamo predpisov in so prebivalci v brezpravnem položaju. Ni predpisana najmanjša razdalja VE do hiš, vrtcev, šol, delovnih mest, niti ni predpisa o merjenju za zdravje škodljivega hrupa VE, niti zunaj niti znotraj zgradb, saj infrazvok in nizkofrekvenčni hrup VE ovirata spanje, povzročata glavobole in drugo, kar je znano po vsem svetu in tudi domače izkušnje so take.
Prilagamo shemo okrog 60 VE v KS Senožeče, ki bi povzročile množično selitev prebivalstva.
To so načrti Ministrstva za infrastrukturo!
ZOVE mora v celovito presojo vplivov na okolje, če predlagatelj vztraja z njim, ker vzpodbuja degradacijo okolja in narave ter škoduje v določenih primerih (VE) zdravju prebivalcev!
Naprošamo ministrstvo, da omogoči javnosti kopije poslovni načrtov oziroma ekonomske izračune za vsak OVE. Po izračunih nekaterih se OVE izplačajo v 8 do 10 letih, pogodbe naj bi bile pa za 15 let in obvezen je odkup elektrike. Torej 100 % zanesljivost investicije? Česar na normalnem trgu ni!
ZOVE ne navaja ekonomskih izračunov za OVE. To pa je osnovni podatek za presojo upravičenosti podpor, poleg izračuna vpliva na CO2 in na klimatske spremembe. Kakšen je dobiček investicij v OVE? Če tega ministrstvo ne ve, zakaj potem sploh podpore.
Ali je možno, da investitorji, ki se že pojavljajo, na primer v VE, predpostavljajo izgube? Kakšen je izračun brez podpor?
Kakšno je zmanjšanje CO2 od obeh VE v Sloveniji (KS Senožeče in KS Razdrto) in kakšen je izračun tega zmanjšanja, če to sploh obstaja?
OBRAZLOŽITEV:
Poslovni model s spodbudami (subvencijami v različnih oblikah) je prepočasen glede na izjave, kako se mudi in da imamo še vedno nizek % OVE glede na cilj.
Predlagamo drugačen poslovni model, ki ne potrebuje spodbud.
– Vse je načinu financiranja prehoda na OVE.
– Dolgoročni krediti, namesto kratkoročnih. Podobno deluje širjenje plinskega omrežja. Plačaš priključek in porabo. Nimaš skrbi za investiranje v to infrastrukturo. Seveda jo plačaš skozi ceno plina, ampak ker je širjenje omrežja infrastruktura, se dobijo dolgoročni krediti ali kohezijska sredstva.
– Zato pa je treba spremeniti pogled na zmanjšanje CO2.
– Zmanjšanje CO2 je v določenih sektorjih treba obravnavati kot infrastrukturni prehod, ne pa individualno kot doslej. Tudi evro denar bi bil za tak prehod zagotovljen.
Energetika je med redkimi, ki ima stalen dotok denarja, zagotovljen skoraj 100% preko izdanih računov, z grožnjo odklopa.
Zato nobena investicija v energetiki ne potrebuje subvencij oziroma spodbud.
Subvencije so le izkrivljanje trga, državna pomoč in v nekaterih primerih prelivanje denarja za podpore v tujino, ki bi ga morali porabiti doma za druge OVE pa tudi v zasebne žepe (VE). Tak primer so vetrne elektrarne (VE), saj ena 3 MW stane okrog 3 milijone evrov (če ne štejemo še drugih stroškov), za eno samo dobimo 600 toplotnih črpalk po 5.000 evrov. S toplotno črpalko pa neposredno zmanjšamo CO2, ko nadomestimo kurilno olje, na primer.
Določene OVE (na primer VE) pa ne zmanjšujejo CO2, čeprav ga ne oddajajo (priloga strokovni članek)
In še, energetika je večinoma državna (elektrika, plin, ogrevanje…), torej ni problema z infrastrukturnim financiranjem prehoda.
Predlagamo torej bistveno drugačen poslovni model, ki ni v nasprotju z Direktivo (EU) 2018/2001, kajti primarno je pomembno znižanje CO2 in direktiva (pa tudi druge) dovoljuje več načinov.
Predlagani poslovni model se v nekaj nam znanih primerih že uporablja, moral pa bi nadomestiti ta zakon. Predlagani poslovni model in spremljajoči predpisi bi bistveno povečali zmanjšanje CO2 ter bistveno hitreje.
Primer Energetika Vransko:
Je investirala v daljinsko ogrevanje naselja Vransko (okrog 90 %), torej niso investirali posamezni prebivalci. Koristniki plačujejo po porabljeni toploti (števci). Toplota se pridobiva iz lesnih sekancev in v manjši meri s sončnimi kolektorji. S tem so naenkrat naredili preobrat za več virov CO2, ki ga sami prebivalci ne bi nikoli. Investicija se mora izplačati brez subvencij, saj so vsi stroški ceni toplote.
Primer GEN-I:
Investira v sončne elektrarne (primer stanovanjski blok na Jesenicah). Ne investirajo stanovalci!, ki tega ne bi nikoli naredili, kljub Eko skladu.
Vendar nam ni znano ali sta se eden in drugi obesila na spodbude. Oba bi lahko investirala ali pa sta, brez spodbud.
Gre le za igro kapitala, nikogar, niti Ministrstva za infrastrukturo, niti Ministrstva za okolje in prostor dejansko ne zanima hitrejše znižanje izpustov CO2, kar smo večkrat predlagali v raznih javnih razpravah, odgovora pa nobenega.
Ni noben problem tak model utemeljiti tudi v evropskem političnem okolju, saj daje bistveno več in hitreje kot te komplicirane spodbude.
(samo množico tabel in prilog si oglejte).
Na drugi strani imamo pa nekritično obravnavano podjetje, ki ponuja 3 % obresti za naložen denar v sončne elektrarne (najem). Od kod lahko zagotavlja 3 % obresti, ko jih nobena banka ne nudi, pa imajo dobičke.
To je podjetje Moja elektrarna
https://www.mojaelektrarna.si/ , ki je v lasti avstrijske oz. nemške firme PV Invest
Imamo vprašanje, po koliko prodajajo vsi ti elektriko iz sončnih elektrarn?
Gredo spodbude v tujino, posameznikom pa dajo 3%?
Naslednji ukrep, brez ZOVE za zmanjšanje CO2 je predpis, da vsi kmetijski stroji opustijo diesel gorivo (sem pa tja kurilno olje, ki sicer ni dovoljeno).
Motorje je treba predelati v obdobju 3 let na plin. Odpre se veliko delovnih mest za znanja iz predelave, predvsem za mladino, ki je končala ustrezne strokovne in poklicne šole.
S tem zmanjšamo CO2, obenem pa zmanjšamo onesnaževanje podeželskega in tudi mestnega okolja.
Naslednji ukrep je predpis, da vsi tovornjaki preidejo na plin (pač lahko več vrst) in opustijo diesel. Prehodno obdobje 5 let. Po petih letih noben tuj tovornjak na diesel ne more v Slovenijo, kajti nam se CO2 šteje po prodanem gorivu, smo pa država na prehodu z veliko tujih tovornjakov.
Tako bi se nam štel zmanjšan CO2, ki ne bi šel na račun uničevanja narave z OVE. Narava je slovenska nafta, torej dragocenost, še posebej za gospodarsko panogo: turizem. Evrope očitno ne briga, če si mi z OVE uničujemo naravo!
Povezave:
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
