Pripombe AAG na Osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050

Alpe Adria Green kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave je poslal 30.09.2020 v zakonskem roku na MOP “Pripombe na Osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050”

Foto AAG: sončni zahod – Fjesa

Pripombe AAG:

1. Kakršna koli podnebna strategija do leta 2050, to je za obdobje 30 let, ne more pravilno predvideti niti podnebnih sprememb, niti ukrepov za neznane podnebne spremembe. Zato mora biti vsakršna strategija predvsem usmerjena v varstvo pred izjemnimi vremenskimi dogodki in ne v take ali drugačne odstotke CO2. Ta strategija ima zato napačne prioritete.

Povsem nesprejemljiva in škodljiva za Slovenijo, tako gospodarsko kot za naravo in prebivalce je neka ”ambiciozna” strategija v zmanjševanju CO2. Napačna je usmeritev v znano navado v Sloveniji, da smo radi bolj papeški od papeža, pa čeprav v našo škodo.

2. Namreč, Slovenija ima neznaten, zanemarljiv vpliv na svetovno podnebje in prav tako na lokalno podnebje. Niti na vsakdanje vreme ne more vplivati, kaj šele na podnebne spremembe. Strategija povsem zanemarja ta vidik vloge Slovenije v svetu in v Evropi.

3. Podnebne strategije in načrti ne smejo imeti prioritete, saj je pomemben razvoj Slovenije v večanje blaginje, ne pa v izpolnitev nekih, na pamet določenih, odstotkov. V celotni razpravi, tudi o NEPN je temu napačno dana prioriteta nad drugimi področji. To je samo v škodo Slovenije. Kot, da bi vnesli v razvoj Slovenije samomorilske nagibe.

4. Če bi ga upoštevala, si ne bi delala s to strategijo gospodarske škode, ne bi dražila življenja, niti si ne bi uničevala narave z napačno načrtovanimi obnovljivimi viri za pridobivanje elektrike.

5. Konkretno je načrt uničenja srednje Save z elektrarnami povsem nesprejemljiv. S tem bi šli po poti nekaterih drugih držav, ki so si že spremenile prosto tekoče reke in potoke z nujno potrebnimi brzicami v umazane kanale ter s tem uničile dobršen del še ohranjene narave, ki je glavna prednost Slovenije v Evropi in s tem tudi turistično zanimiva. AAG nasprotuje uničenju srednje Save z elektrarnami.

6. Ugotavljamo, da so cilji v prometu dejansko prenizki. Izgleda, da je še vedno prisotna računica države z davki na današnja motorna goriva. Ker se nam obračunava CO2 po porabi teh goriv v prometu, je tu največja možnost njegovega zmanjšanja. S čimer dosežemo določene odstotke, obenem pa si ne uničimo narave. Med ukrepi predlagamo že za obdobje naslednjih 5 let obvezno gorivo v vseh tovornih vozilih, domačih in predvsem tujih tranzitnih, plin.

7. Biodizel, pridobljen iz poljščin za ta namen je povsem nesprejemljiv. Njive in polja so za prehrano, ne pa za biodizel, s čimer si delamo škodo. Očitno so podnebni ukrepi neusklajeni z drugimi področji.

8. Prehod na plin predlagamo tudi za vse kmetijske stroje v prihodnjih 5 letih. Tu je cilj izrazito prenizek v strategiji. Namreč, če so lahko viličarji in drugi industrijski stroji že dolga leta na plin, bi bili lahko že pred leti tudi kmetijski stroji. Spet pomembno zmanjšanje CO2.

9. Prav tako pogrešamo čimprejšnjo opustitev kurilnega olja po vsej Sloveniji. To bi lahko tudi dosegli v naslednjih petih do osmih letih.

10. Ukiniti je treba vse subvencije ali spodbude ali podpore v energetiki. Nobene osnove več ni zanje. Namesto tega je treba zbrani denar usmeriti v drugačen poslovni model. Ta model bo lahko investiral v opustitev kurilnega olja, na primer. Posamezni uporabniki tako ne bi morali sami v to investirati, ampak bi le odplačevali investicijo na daljši rok skozi porabo. Kot to zdaj poteka z investiranjem v plinovode, kjer potrošnik plačuje porabo. Sami vidimo, da gre preko eko sklada izjemno počasi in neracionalno (večja naročila so cenejša). Podobno je Energetika, Vransko investirala v daljinsko ogrevanje. Porabniki plačujejo porabljeno toploto. Tudi GEN-I je že investiral v sončno elektrarno na bloku po takem modelu.

11. Nasprotujemo ocenam, da bi bilo treba elektriko podražiti za 40% (izjava ELES).