Povabilo k ureditvi vrta na balkonu

Zadnja leta domača zelenjava ni več le privilegij lastnikov vrtov, temveč si jo lahko vzgojimo tudi na domačem balkonu ali terasi.

Letos imamo več časa za posedanje na balkonu, to pa nam daje tudi priložnost, da o balkonu razmislimo kot prostoru za gojenje solate, paradižnika, majarona bazilike in drugih vrtnin. Tako bomo v zunanji bivalni prostor vnesli nekaj narave in pripomogli lokalni pridelavi.

Vabimo vas, da se nam pridružite pri urejanju vrta na balkonu. Objavite slike vaših vrtov in jih delite z nami in postanite del širše zgodbe za podporo lokalni pridelavi. V kolikor želite, da jih objavimo mi nam pošljite slike z komentarjem na: info@alpeadriagreen.com

Balkoni lahko spremenijo videz in na marsikaterem se bo v koritih že v maju namesto bršljank bohotila krasna zelena ljubljanska ledenka.

Terasa ali balkon, kamor bomo postavili posode z zelenjavo, naj bosta na sončnem mestu, saj večina zelenjave ne mara sence. Vseeno pa je prednost vzgoje zelenjave v posodah ta, da »gredice« z zelenjavo lahko tudi poljubno premikamo in obračamo ter na ta način rastlinam najdemo najbolj primerno in sončno mesto.

Posoda in zemlja

Najbolje je izbrati posode s premerom med 20 in 45 cm, odvisno od rastlin, ki bodo rasle v njih. Zeliščem manjše grmičaste rasti bodo zadostovale manjše posode, korenasta zelenjava bo zahtevala bolj globoke posode. Precej velike posode so primerne tudi za zelenjavo višje rasti, na primer paradižnike, čeprav so za v posode najbolj priljubljeni češnjevi, ki imajo grmičasto rast. Prav tako tudi paprike in feferoni. Solato posejemo v dolgo korito, vmes pa damo redkvice ali peteršilj, da popestrimo posevek. Za krompir so na voljo posebne globoke vreče, ki imajo pri strani poseben žep, ki ga odpremo in iz zemlje sproti pobiramo pridelek gomoljev.

Posoda ali korito morata imeti na dnu odprtine za odtok vode, sicer lahko pride do gnitja korenin in propada rastline. Še posebej je na zastajanje vode občutljiva korenasta zelenjava, pri kateri moramo paziti tudi na dovolj rahlo prst, v katero jo bomo sadili.

Za rast zelenjave izberemo univerzalno zemljo za rastline, še boljša pa je zemlja za vrt. Zemlja mora zadrževati dovolj vlage, hkrati pa ne sme imeti preveč šote.

Izbira vrtnin

Večina zelenjave, ki dobro uspeva v vrtu, bo uspevala tudi v posodah. V široki ponudbi različnih sort zelenjave bomo našli mnoge z nizko grmičasto rastjo, majhnimi glavicami in drobnimi plodovi, ki so za vzgojo v posodah še posebej primerne. To so na primer češnjevi paradižniki, sladki feferoni, pariški ali amsterdamski korenček, redkvice, solate, ki ne naredijo velikih glav, kumare in bučke grmičaste rasti, ki ne rabijo opore. Od ostale zelenjave pa lahko sadimo tudi fižol (večinoma nizki), grah, čebulo, česen, papriko, redkvice, rukolo, radič in tudi krompir.

Pozabiti ne smemo tudi na zelišča, med katerimi so najbolj popularna peteršilj, bazilika, timijan, rožmarin in origano.

Sajenje in nega

Sadike si lahko vzgojimo sami iz semena ali pa jih kupimo. Loncu, v katerega bomo sadili zelenjavo, najprej prekrijemo drenažne odprtine z glinenimi črepinjami, tako bo voda z dna še vedno odtekala. Nato napolnimo lonec z zemljo in vanjo posadimo sadike na primerno razdaljo ter zemljo okoli vsake sadike rahlo pritisnemo. Po sajenju površino zalivamo, oziroma pršimo s pršilko toliko časa, da se voda pojavi v podstavku. Potrebo po zalivanju preverjamo vsak dan, saj je odvisna o vremenskih razmer, predvsem od vetra in sonca. Čim manjša je posoda, tem pogosteje zalivamo. Za dognojevanje uporabljamo tekoče gnojilo za zelenjavo, poskrbeti pa moramo tudi za plevel in rastline redno pleti.