Poročilo WWF Living Planet odkriva dve tretjini upada populacije prosto živečih živali v svetu od le
Vzroki vključujejo enako uničevanje okolja – kot so krčenje gozdov, ne trajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi – kar prispeva k izbruhom virusov, kot je COVID-19. sladkovodnih vrst od leta 1970.
Globalne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib so v manj kot pol stoletja v povprečju upadle za dve tretjini, predvsem zaradi enakega okolja uničevanje, ki prispeva k pojavu zoonotskih bolezni, kot je COVID-19, je objavljeno v poročilu WWF o živih planetih 2020 . Poročilo Living Planet 2020 predstavlja celovit pregled stanja našega naravnega sveta prek indeksa Living Planet Index (LPI), ki spremlja trende v številčnosti divjih živali na svetu. LPI, ki ga je zagotovilo Londonsko zoološko društvo (ZSL), kaže, da so bili dejavniki 68-odstotnega povprečja tudi dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo ranljivost planeta za pandemije – vključno s spremembo rabe zemljišč ter uporabo in trgovino z divjimi živalmi. upadanje števila svetovnih populacij vretenčarjev med letoma 1970 in 2016. Vendar pa je glavni vzrok dramatičnega upada izguba in propad habitata, vključno z krčenjem gozdov, ki ga spodbuja to, kako kot človeštvo proizvajamo hrano. “Poročilo Living Planet 2020 poudarja, kako naraščajoče uničevanje človeštva narave katastrofalno vpliva ne samo na populacije prosto živečih živali, temveč tudi na zdravje ljudi in vse vidike našega življenja,” je povedal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International . “Ne moremo prezreti dokazov – ti resni upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet utripa z rdečimi opozorilnimi znaki okvare sistema.”
Sladkovodna biotska raznovrstnost je najbolj ogrožena
Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katera koli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70% svetovnih mokrišč, populacije v sladkovodnih habitatih pa so upadle za 84% – več kot populacije v oceanih ali gozdovih. Reke na svetu dušijo obstoječa in nova infrastruktura, poraba vode se vsako leto povečuje, sladkovodni ribolov se izčrpa in grozi preživetje milijonov ljudi. Tudi v naši regiji ni drugače. »Za razliko od večine Evrope je naša regija še vedno bogata z biotsko raznovrstnostjo. Je dom zadnjih prosto tekočih rek na celini, raznolikih prosto živečih živali in neokrnjene narave. Vendar narava v jugovzhodni Evropi trpi pod enakimi pritiski kot preostali svet. Majhne hidroelektrarne in jezovi pustošijo po naših rekah, naravni viri so prekomerno izkoriščeni, divjad pa se mora spoprijeti z vedno manjšimi habitati in krivolovom, «je povedal Zoran Mateljak, vodja sladkovodnega programa pri WWF Adria. »Soočamo se z globalnimi izzivi, vendar še vedno lahko delujemo. Če spremenimo odnos do narave in razvoja, se začnemo osredotočati na naravne rešitve, se zavzemamo za trajnostno zeleno gospodarsko okrevanje, obnovimo in zaščitimo naše reke in prostoživeče kraje, ohranimo habitate za podporo veliki biotski raznovrstnosti, zmanjšamo porabo in vztrajamo pri pravičnosti in enakosti lahko gradimo prihodnost, kjer bodo ljudje in narava lahko uspevali. ” S povečevanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti podpiramo zdravje ljudi na najrazličnejše načine – od zmanjšanja tveganja za nove bolezni do zagotavljanja hrane za nešteto ljudi. Trenutni trendi kažejo, da moramo ukrepati zdaj. Da bi upognili krivuljo izgube biotske raznovrstnosti sladke vode, moramo izvesti šest stopenjski načrt za nujne primere. To vključuje omogočanje bolj naravnega toka rek, zmanjšanje onesnaževanja, zaščito kritičnih mokriščih habitatov, prenehanje pretiranega ribolova in ne trajnostnega rudarjenja peska, nadzor invazivnih vrst ter zaščito in obnovo povezljivosti.
Pridelava in poraba hrane ključna dejavnika izgube biotske raznovrstnosti
Podoben nujni načrt je potreben za vso svetovno biotsko raznovrstnost.Stabilizacija in odprava izgube narave bo mogoča le, če se bodo sprejela drznejša, ambicioznejša prizadevanja za ohranitev in spremembe v načinu pridelave in uživanja hrane. Potrebne spremembe vključujejo povečanje proizvodnje in trgovine z živili, bolj učinkovito in ekološko trajnostno, zmanjšanje odpadkov ter dajanje prednosti bolj zdravi in okolju prijazni prehrani. Globalni upad biotske raznovrstnosti prispeva k povečevanju globalnih neenakosti, poglablja razkorak med severom in jugom in povečuje ranljivost skupnosti, ki jih je najbolj prizadela izguba narave. Zato je treba pri vseh ukrepih za upogibanje krivulje izgube biotske raznovrstnosti obravnavati temeljna socialna in ekonomska vprašanja, ki jih ohranja upadanje. Premakniti se moramo k pravični in trajnostni pridelavi in gospodarstvu s hrano, pravičnemu delu, zmanjševanju odpadkov, enakemu dostopu do naravnih virov in celostnemu pristopu k obnovi in ohranjanju narave. Skupno izvajanje teh ukrepov bo svetu omogočilo hitrejše ublažitev pritiskov na habitate divjih živali. Nasprotno, če bo svet nadaljeval s »običajnim poslovanjem«, se bodo stopnje izgube biotske raznovrstnosti od leta 1970 nadaljevale v prihodnjih letih.
Svetovni voditelji morajo ukrepati zdaj
Poročilo Living Planet 2020 se začne manj kot teden dni pred 75. zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov, ko naj bi voditelji pregledali napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in Konvencije o bioloških Raznolikost (CBD). UNGA 2020 bo združil svetovne voditelje, podjetja in civilno družbo, da bodo razvili okvir za ukrepe za globalno biotsko raznovrstnost po letu 2020, kar pomeni mejnik za postavitev temeljev za nujno potrebno NOVO PONUDBO ZA NARAVO V LJUDEH . Lambertini je dejal: “Če želimo upanje obnavljati naravo, da sedanjim in prihodnjim generacijam ljudi zagotovimo tisto, kar potrebujejo, potem morajo svetovni voditelji – poleg prizadevanj za ohranjanje – naš prehranski sistem narediti bolj trajnosten in krčenje gozdov odstraniti iz ponudbe verige. Ko se bodo voditelji v nekaj dneh tako rekoč zbrali za Generalno skupščino OZN, nam lahko ta raziskava pomaga zagotoviti nov pogled na naravo in ljudi, ki bo ključnega pomena za dolgoročno preživetje populacij divjih rastlin, rastlin in žuželk ter celotne narava, vključno s človeštvom “.
Povezava:
Comentarios