Pohorje: Krajani nasprotujejo gradnji vetrnic, krajevna skupnost pritrdila investitorju
Tomaž Ajd – VEČER
Kljub glasnemu nasprotovanju najbližjih sosedov so svetniki pritrdili načrtom o gradnji vetrnic na Šmartnem na Pohorju. Vetrnice bodo stale 150 metrov od najbližjih hiš.
Člani sveta Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju so na včerajšnji redni seji podali soglasje za postavitev male vetrne elektrarne v kraju Kalše. Po večurni živahni, na trenutke burni razpravi, so odločitev sprejeli s tajnim glasovanjem, s štirimi glasovi za in dvema proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. “Pričakovalo se je marsikaj. Svet tudi tokrat, kot smo videli po glasovanju, ni bil enoten. Gre za voljo sveta krajevne skupnosti, na osnovi tega bomo morali izdati sklep o soglasju za izgradnjo male vetrne elektrarne Kalše,” je bil kratek Modest Motaln, predsednik KS Šmartno na Pohorju.
“Vemo, na kakšen način je poskušal pri nas, pri najbližjih stanovalcih, verjetno je bilo podobno pri svetnikih”
Kljub nasprotovanju domačinov so svetniki pritrdili investitorju.TOMAŽ AJD
“Slovenija ne potrebuje vetrnih elektrarn”
Sejo v prostorih osnovne šole je spremljalo okoli 30 krajanov Kalš, ki ostro nasprotujejo izgradnji vetrne elektrarne v njihovem kraju. Kot poudarjajo, objekta nikakor ne želijo blizu svojih domov, vetrna elektrarna naj bi namreč stala 150 metrov od najbližje hiše. Kalšani so na sejo povabili tudi tri priznane strokovnjake, ki so skušali članom sveta krajevne skupnosti pojasniti, da vetrne elektrarne negativno vplivajo na zdravje ljudi, ki živijo v njihovi bližini, Tomaž Ogrin – AAG in Ferdinand Deželak sta poudarila, da vetrne elektrarne povzročajo nizkofrekvenčni zvok, ki lahko prodre skozi stene hiš in povzroča številne zdravstvene težave. “Slovenija vetrnih elektrarn sploh ne potrebuje. Z umeščanjem teh objektov bomo uničili še ta košček raja oziroma zemlje, ki nam ga vsi zavidajo. Zakaj bi ga morali uničiti z nekim industrijskim postrojenjem samo zato, ker to podpira Evropa? Tudi v Evropi je posebno v zadnjih petih letih vedno več ljudi, ki se upirajo umeščanju vetrnih elektrarn v bližini njihovih domov,” je povedal Diego Loredan, član Zelenega kroga, ki združuje šest civilnih slovenskih iniciativ, ki se bojujejo proti umeščanju vetrnih elektrarn v prostor. “Na željo krajanov Kalš smo pri Nacionalnem inštitutu za zdravje in hrano naročili hrupno študijo. Ta je pokazala, da so mejne vrednosti pod dovoljenimi, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi nadaljevali z gradnjo,” je na očitke o vplivih na zdravje ljudi odgovoril Marko Kokol, predstavnik investitorja, podjetja Energo-Maks.
Krajani bodo vztrajali
Investitor bo sedaj lahko vložil vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, meritve bodo izvajali do maja prihodnje leto, zatem pa naj bi malo vetrno elektrarno tudi zgradili. Krajani Kalš sveta KS Šmartno na Pohorju, ki so se povezali v civilno iniciativo, so zaradi odločitve sveta KS Šmartno na Pohorju ogorčeni. “Odločitev je pričakovana, znana je bila že v naprej. Investitor je svoje dosegel. Vemo, na kakšen način je poskušal pri nas, pri najbližjih stanovalcih, verjetno je bilo podobno pri svetnikih. Pristojne službe bodo preverile veljavnost tega obratovanja in veljavnost nekaterih drugih ozadij, ki verjetno obstajajo. Vemo, da je žal kapital tisti, ki odloča, to se je pokazalo tudi danes. Investitor s sredstvi, ki jih dobi od države financira celotno zgodbo,” pravi Dominik Ivančič, predstavnik krajanov Kalš in dodaja, da bodo svojo pravico iskali po pravni poti.
MNENJE ALPE ADRIA GREEN
Predlog, da se prebivalcem naselja Kalše omogoči pridobiti prave informacije o vplivu VE na kvaliteto bivanja in na zdravje ljudi in živali
1. Obnovljivi viri elektrike: Nimamo nič proti, če se na strehe postavijo sončne elektrarne, kdor to želi,
ki uporabljajo sonce kot obnovljiv vir.
2. Vetrne elektrarne (VE) so pa povsem nekaj drugega. To so veliki industrijski objekti, ki spadajo v industrijsko
cono, ki je posebej na široko ograjena že zaradi varnosti, kot je ograjena podobna, a nižja (55 m stolp) vetrna elektrarna v Razdrtem, ne pa skoraj v sredino naselja. Prekvalifikacija kmetijskega zemljišča v industrijsko cono ni bila predhodno izvedena, niti napovedana.
Taka cona se pripravi za postavitev vetrnice tako, da se popolnoma izravna velika površina, na kateri
posebno dvigalo sestavlja steber in dvigne več ton težke kose na vrh, torej na 80 do 85 m.
Na to površino se s posebnimi tovornjaki pripeljejo deli vetrne elektrarne: deli stebra, kraki v enem kosu in
turbina, ki vzamejo veliko prostora, vse kot izredni tovor po cesti, dovolj široki in brez preostrih ovinkov.
3. Doslej smo prejeli
– Predstavitev na delavnici na Rogli (1)
– Študija hrupa (2)
– Prevod Bavarskega predpisa 10H (3)
4. Zgornje informacije so izrazito pomanjkljive, tudi zavajajoče in za študijo hrupa zahtevamo strokovno recenzijo, kar utemeljujemo v nadaljevanju. Predlagamo recenzijo s strani neodvisnih strokovnjakov, ki delujejo v okviru Slovenskega društva za akustiko, ki je letos organiziralo tudi mednarodno strokovno srečanje o hrupu vetrnih elektrarn.
5. Dokument (1) predvideva več takih elektrarn na Pohorju. Gre za kumulativni vpliv več vetrnic, katerih hrup se lahko ojača in širi več kilometrov daleč, saj je znana lastnost infrazvoka (pod 20 hercov), da mu moč bistveno manj pojema kot višjim frekvencam. Taka situacija, ki lahko vpliva tudi na naselje Kalše, ni nikjer strokovno obdelana.
6. Študija hrupa (2) povsem izpušča (navedba stran 8) najbolj zdravju škodljiv pulzirajoč infrazvok, to so vibracije hrupa, ki se jih ne sliši, vendar škodljivo učinkujejo na organizem. Prav tako v študiji ni zajet prodor hrupa v stanovanja, saj je poznana fizikalna lastnost infrazvoka, da prodre v notranjost hiše skozi zaprta okna in v sobah lahko resonira, kar pomeni, da se ojača. Študijo je plačal NLZOH-ju investitor, če bi jo AAG bi bila verjetno čisto drugačna!!!
Predlagamo, da si odločevalci ogledajo predavanje dr. Pereire, ki se že 30 let ukvarja s tem hrupom, ki je prisoten tudi drugod, ne le od VE na: https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE (angleška verzija, 58 min) Predavanje je bilo v Ljubljani v Evropski hiši 25. .maja 2018 . Slovenski prevod pa je na https://www.youtube.com/watch?v=sa2_dqLDmGk z našimi uvodničarji : Mario Benkoč, dr. Igor Šoltes in Diego Loredan.
Iz predavanja dr. Pereire smo tudi izvedeli za dokaze, da se telo pred tem večletnim pulznim hrupom brani tudi z odebelitvami žil, kar lahko vodi v infarktna stanja.
7. Dokument (1) trdi, da študija hrupa (2) dovoljuje umestitev VE že na cca 150 m od naselja (stran 13). To je popolno zavajanje javnosti.
8. Praksa namreč dokazuje povsem nasprotno. Dokaz za to imamo tudi v Sloveniji, kjer je postavljena vetrna
elektrarna (VE) pri Dolenji vasi. Steber je visok 98 m, v Kalšah bi bil 80 m (2) oziroma 85 m (1). VE Dolenja vas deluje večino časa pod 1 MW (v Kalšah bi bila 1 MW) in škoduje zdravju bližnjim prebivalcem, ki so oddaljeni od te VE 850 m ! Povzroča prekinitve spanja, nezmožnost zaspati, bolečine v glavi, nezmožnost koncentracije pri študiju, saj prodira omenjeni hrup skozi zaprta okna v sobe.
9. Vse to je že bilo posneto v več TV oddajah, ampak nikogar v politiki očitno ne zanima.
Klicali so inšpekcijo večkrat, ki pa samo izjavlja, da za vetrne elektrarne ne obstajajo predpisi in ne morejo
ukrepati.
Investitor noče niti ponoči ustaviti vetrnice. To je realnost v Sloveniji.
10. Zaradi take razlike med prakso in modelom je nujna recenzija študije hrupa (2). Meritve v enotah dBA ne upoštevajo najbolj škodljivega hrupa, poleg tega niso upoštevali pulzov, ki so značilni na VE. Glej ilustracijo v točki 20.
11. S tem v zvezi ni jasno, zakaj nam je bil dostavljen dokument (3) o najmanjši razdalji do hiš po pravilu
10H na Bavarskem.
Uporaba tega pravila na primeru VE za Kalše: V (1) je navedena višina 126 m: stolp plus krak v pokončni leg kot zahteva pravilo 10H. Avtentična razlaga, ki ni vsebovana v (3), se pa dobi na dovolj objektivnih in
kritičnih spletnih straneh, neodvisnih od proizvajalcev npr.:
pomeni najmanjšo dovoljeno razdaljo do hiš 1.260 m! Ne pa 150 m!!!
Namreč, razdalja 10H je ocenjena na osnovi leta kosov zlomljenih krakov ali kosov ledu. Posebej pa je komentirano, da če bi upoštevali hrup pa so razdalje večje od 2 km. Iz raznih delov sveta pa dobivamo podatke, da pulzni infrazvočni hrup škodljivo učinkuje tudi na 5 km in več (dokaz je finska študija iz leta 2015, glej epaw.org).
12. Naša skrb za nas in za potomce je povsem upravičena tudi iz naslednjih razlogov, ter zato VE ne sodi v ta prostor. Namreč, 20 let se navaja življenjska doba vetrnih elektrarn. V Nemčiji se po tem času postavijo nove še za 20 let, skupaj najmanj 40 let, torej za več generacij, tako rekoč pred vrati.
Vsi odločevalci se že po 4 letih zamenjajo in nihče ne bo odgovarjal za posledice, zato poteka odločanje tako lahkotno.
13. O dolgoročnem vplivu hrupa VE na zdravje nimamo od investitorjev nobenih podatkov. V tujini so znani primeri, ko se ljudje izselijo, ker ne morejo več prenašati hrupa VE, na kar jih ni prej nihče opozoril. Znano je tudi, da tudi tisti, ki prvotno lažje prenašajo ta hrup, z leti vedno težje.
14. Dokazano je tudi, da ko so se mnogi začasno preselili dovolj daleč, več kot deset kilometrov, so lahko mirno spali, brez glavobolov in drugih škodljivih vplivov. Ko pa so prišli nazaj, se je pa vse ponovilo. Znani so tudi primeri teh škodljivih vplivov na prebivalce, četudi vetrnic sploh niso videli. Ne gre torej za psihološki pojav.
15. Zmanjšanje vrednosti nepremičnin: V svetu je tudi dokazano, da se vrednost nepremičnin, to je parcel in zgradb ter stanovanj precej zniža zaradi bližine vetrne elektrarne. Tega dejstva še nihče ni izpostavil in ocenil.
16. Tudi zato smatramo, da pride od obnovljivih virov v poštev samo nameščanje sončnih panelov na strehe, kdor to želi.
17. Vpliv na turizem. Turizem je tudi naša razvojna priložnost. Kot kažejo ankete doma in v tujini sta za turista
najpomembnejša narava in mir, ne pa nad glavo vetrnice, ki jih marsikje imajo doma in želijo
od njih zbežati. Obširna anketa na Škotskem je pokazala, da se turisti izogibajo vetrnim elektrarnam.
Tako je trditev iz delavnice (1), da VE pomenijo ” povečanje privlačnosti kraja turistom in drugim obiskovalcem” povsem napačna in škodljiva.
18. Obenem smatramo tudi, da ne sme lastnik zemljišča dovoliti na svojem zemljišču nek industrijski objekt,
ki dokazano škodljivo vpliva izven meja njegove parcele na drugo nepremičnino in tudi na zdravje
sosedov. To je mogoče dokazati tudi na sodišču. V svetu so že znane sodbe, ko so naknadno zaradi omenjenega
hrupa morali podreti določene vetrnice. Torej imamo pravno prakso na tem področju.
Vendar smatramo, da je bolje ukrepati prej in postavitve ne dovoliti, kot pa se tožariti potem.
Še posebej, ker država kljub večletnim opominom zavestno noče vzpostaviti predpisov za vetrnice in tako
bližnji prebivalci Dolenje vasi trpijo zaradi tega hrupa.
19. Obenem pa imamo pravico uporabiti evropsko in svetovno priznano določbo o previdnostnem načelu,
ki je tudi v naši zakonodaji, ki omogoča prebivalcem, da ne sprejmejo dvomljivih načrtov, še posebej,
če gre za dolgoletne škodljive vplive, četudi vseh še ne poznamo ali so nam prikriti.
20. Ilustracija iz Zbornika mednarodnega srečanja januar, 2020. Desni diagram nima omejitve pri merjenju in
dobimo frekvence, kakršne so v resnici. Pokaže, da je najvišji hrup pri infrazvočnih frekvencah (na levi),
ki pa jih telo občuti kot vibracije. Levi diagram (modro) meri z omejitvijo v dBA in odreže infrazvočne frekvence ter ne dobimo resničnega hrupa VE, torej tistega, ki je najbolj škodljiv za zdravje. Zato je študijo hrupa nujno recenzirati, saj ne kaže resničnega hrupa VE.
Yorumlar