‘Nihče ne more danes zagotavljati, da se okužba vode ne more zgoditi v prihodnosti’

Anja Kralj – 24UR.COM

Projekt kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, ki je pred dvema letoma povzročil pravi ‘kmečki punt’ in razburja nekatere okoljevarstvenike, je trenutno v presoji, ali potrebuje okoljevarstveno soglasje. Alpe Adria Green je podala zahtevo za vstop v postopek in predlaga Arsu, da ugotovi, ali je zaradi pomembnega vpliva na okolje treba izdelati celostno presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje za nameravani poseg. Še posebej to utemeljujejo s tem, “da gre za veliko in nedopustno tveganje za zdravje ljudi zaradi okužbe vode, pri čemer po dozdajšnjih ugotovitvah ni izključen niti covid-19, in tudi za posebej varovano območje pitne vode za 300.000 prebivalcev glavnega mesta Slovenije”. Na Mestni občini Ljubljana trdijo, da je projekt ključen za kakovost bivanja meščanov in predvsem projekt, ki bo zanamcem zapustil zdravo in čisto okolje.

V vodovodni sistem Ljubljane priteka naravna pitna voda, ki jo odlikujeta svežina in slasten vodni okus, kristalno čistost simbolizirajo Zelenci in slap Savica, znameniti izviri Save, reke, ki Ljubljani in njenemu vodovodnemu sistemu že 130 let zagotavlja potrebne količine pitne vode. Glavni vir mestne pitne vode je v vodonosniku Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico, kjer poleg drugih talnih virov del reke Save ponika v vodonosnik, se v njegovem produ prečiščuje in odteka v prostrano podzemno jezero pod Ljubljano. Voda iz vodonosnika Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico ustvarja glavnino pitne vode za oskrbo Ljubljane, zato je to najpomembnejši in nenadomestljiv vir pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice, poudarjajo v mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green (AAG).

FOTO: AAG

Opozarjajo, da nad oskrbo Ljubljane s pitno vodo “zle slutnje prinaša kanal C0, koncept kanalizacije za prenos odpadnih voda iz občin Vodice in Medvode na čistilno napravo Zalog-Ljubljana. Posebno sporna je trasa kanala C0, ki bi se vkopala v vodonosnik na vodovarstvenem območju (VVO) Ljubljanskega polja od Broda do mostu čez Savo na Ježici,” zatrjujejo v organizaciji.

V postopku glede presoje, ali je potrebno okoljevarstveno soglasje

Projekt kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je trenutno na Agenciji RS za okolje in prostor v predhodnem postopku glede potrebnosti pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Na Agenciji RS za okolje so pred petimi leti odločili, da gre za manj zahteven objekt, ki nima večjega vpliva na okolje, zato pridobitev okoljevarstvenega soglasja takrat ni bila potrebna.

In to kljub opozorilom, da bi bila gradnja kanala C0 med Brodom in Ježico s pretokom tisoč ton nevarnih odplak stalna grožnja onesnaženja vodonosnika in podtalnice z možnimi katastrofalnimi posledicami uničenja filtracijskih sposobnosti vodonosnika, zaradi česar bi lahko Ljubljana ostala brez glavnega vira pitne vode. Kot pojasnjujejo v AAG, “ima Kanal C0 premer 1.200 mm, kar ga umešča med zahtevne gradbene objekte. Kljub temu je bil v vseh postopkih, od služnostnih pogodb z lastniki zemljišč, v postopku izdelave vodnega soglasja, v prvem izdanem gradbenem dovoljenju obravnavan kot manj zahteven objekt. S tem se je investitor MOL izognil postopkom presoje vplivov na okolje, omejitvam in prepovedim, ki po veljavnih predpisih veljajo za zahtevni objekt, kar kanal C0 tudi je, saj je premer cevi nad 1000 mm. Hkrati pa so pet kilometrov dolgo območje vodonosnika od Broda do Ježice, ki je za Ljubljano nenadomestljiv vir pitne vode, obravnavali kot gradbeno neproblematično.”

MOL: Trenutno se dela ne izvajajo, trasa in tehnične rešitve optimalne

Na Mestni občini Ljubljana trdijo, da je projekt ključen za kakovost bivanja meščank in meščanov Mestne občine Ljubljana in predvsem projekt, ki bo zanamcem zapustil zdravo in čisto okolje: “Odstotek gospodinjstev, priklopljenih na kanalizacijo, je še leta 2006 znašal 68 %, po zaključku velikega kohezijskega projekta pa bo 98 % gospodinjstev v strnjenih območjih MOL priklopljenih na kanalizacijo, ukinjenih bo 4.500 greznic, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje, na kanalizacijo pa bodo priklopljena tudi gospodinjstva z 11.500 uporabniki, katerih odpadne vode se trenutno čistijo na preobremenjeni čistilni napravi Brod.”

Na Mestni občini Ljubljana smo povprašali, v kateri fazi je danes projekt, ki buri duhove okoliških prebivalcev in nekaterih okoljevarstvenih organizacij in ki naj bi se po njihovih predvidevanjih zaključil do 24. 12. 2021. “Trenutno se dela ne izvajajo. Gradnja povezovalnega kanala C0 je v celoti potekala po zemljiščih v lasti MOL oziroma na zemljiščih, na katerih imamo v Mestni občini Ljubljana ustrezne pravice, in je tam že zaključena. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za 98 odstotkov trase; skupna dolžina kanala C0 je 12,1 kilometra. Pravica za gradnjo še ni pridobljena na dolžini 150 metrov, od tega šest metrov na odseku Brod–Ježica. Na odseku Brod–Ježica je zgrajenih 970 metrov kanalizacije med Brodom in Rojami in 312 metrov kanalizacije na Ježici, skupaj pa je zgrajeno že osem kilometrov.”

Kanal C0FOTO: AAG

Kot so pojasnili, gradnja kanalizacije na odseku Brod–Ježica stoji, razlog je nasprotovanje oziroma oviranje gradnje lastnikov sosednjih zemljišč: “Zadeva je na sodišču. Glede na pridobitev pravice posega na posamezne manjkajoče parcele v zasebni lasti pa je začet postopek omejitve lastninske pravice, za eno izdano gradbeno dovoljenje pa teče postopek zaradi pritožbe.”

Na MOL sicer trdijo, da so izbrana trasa povezovalnega kanala C0 in tehnične rešitve optimalne. “Preučili smo tudi druge možnosti, ki so se izkazale za tehnično in okoljsko nesprejemljive, poleg tega pa je treba poudariti, da bi tudi katerakoli druga trasa kanala C0 prav tako potekala po vodovarstvenih območjih. Dejstvo je, da večji del ljubljanske občine leži na vodovarstvenem območju, cela Ljubljana pa na napajalnih območjih različnih zajetij za oskrbo s pitno vodo.”

V Slovenskem društvu za zaščito voda pa prav tako izpostavljajo, da večji del Ljubljane leži na vodovarstvenih območjih: “S projektom Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, ki je financiran pretežno iz evropskih kohezijskih sredstev in je bil potrjen leta 2017, naj bi v aglomeraciji Ljubljana dosegli kar 98 % priključenost na javno kanalizacijsko omrežje. Sporen naj bi bil del trase povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 na odseku med čistilno napravo Brod in Ježico, saj poteka tudi čez vodovarstveno območje. A že sam pogled na karto mesta pokaže, da večji del Ljubljane leži na vodovarstvenih območjih in se je s tega vidika nemogoče izogniti gradnji na VVO. S kanalizacijskim omrežjem so na primer prepredeni tudi Saveljska cesta, Stegne in Glinškova ploščad. Poznano nam je tudi, da je izbrana trasa za kanal C0, ki jo je izbrala stroka, znana že več kot dve desetletji, aktivnosti v zvezi s pripravo in potrjevanjem OPPN pa so začele že pred več kot desetimi leti, ko je v okviru MOL potekala tudi javna razprava.”

V polemiko glede gradnje kanala C0 pa se je šele v zadnjih dveh letih aktivno vključevalo več deležnikov, ki so opozarjali na domnevno sporne postopke in njihovo netransparentnost ter z navedbami, da gradnja kanala C0 povečuje potencialno tveganje za pitno vodo v Ljubljani, so dodali: “V društvu menimo, da podjetje VOKA SNAGA kot upravljavec vodovodnega in kanalizacijskega sistema svoje delo opravlja strokovno in kakovostno ter v skladu z zakonodajo, zavedajoč se pomembnosti prostora z vidika oskrbe mesta Ljubljane s pitno vodo.”

Kaj je pokazal inšpekcijski nadzor?

Kot smo že poročali, so bili v projektu gradnje kanalizacijskega kanala C0 postopki vodeni napačno. Ljubljanska občina je npr. najprej dobila gradbeno dovoljenje in soglasja, šele nato je bil izdelan predhodni postopek presoje vplivov na okolje, kar je v neskladju s predpisi, je razvidno iz poročila notranje revizije, ki ga je objavila Alpe Adria Green. Notranja revizorka je ugotovila, da predhodni postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden v časovnem zaporedju, kot ga zahtevajo predpisi, ampak je bil izveden po že izdanih in pravnomočnih vodnih, naravovarstvenih in drugih soglasjih ter gradbenem dovoljenju za del gradnje povezovalnega kanala med občinama Medvode in Vodice in ljubljanskim kanalizacijskim omrežjem. To ni v skladu z relevantno uredbo EU in zakonom o varstvu okolja.

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) smo preverili, koliko postopkov v zvezi z gradnjo kanala je bilo sproženih od začetka gradnje. Gradbena inšpekcija IRSOP, OE Ljubljana, je od oktobra 2018 v zvezi z gradnjo Kanala C0 med Brodom in Ježico v Ljubljani uvedla več inšpekcijskih postopkov. Z dosedanjim inšpekcijskim nadzorom nad gradnjo Kanala C0 med Brodom in Ježico v Ljubljani niso bile ugotovljene kršitve gradbene zakonodaje v okviru pristojnosti gradbene inšpekcije. Ker gradnja predmetnega kanala še ni zaključena, zadnji inšpekcijski postopek ostaja v reševanju. Tako se nad navedeno gradnjo še naprej izvaja inšpekcijski nadzor, so pojasnili.

Agencija RS za okolje (ARSO) je novembra 2019 prejela zapisnik Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) o inšpekcijskem pregledu, iz katerega je razvidno, da se v okviru gradnje kanala CO vgrajuje kineta, kar ni bilo predmet že izvedenih predhodnih postopkov. Dejstvo je, da gradijo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in vseh ostalih soglasij, a ker vgrajujejo tudi kineto, je to takšna sprememba, ki potrebuje nov predhodni postopek.

AAG za celostno presojo vplivov na okolje

FOTO: AAG

Arso je zato po uradni dolžnosti začel predhodni postopek, v katerem se bo ugotovilo, ali je za to spremembo treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Po izjavi projektanta (iz inšpekcijskega nadzora 19. 9. 2019) je “sicer betonska kineta detajl polaganja cevovoda, ki v samem bistvu ne spremeni objekta in njegove namembnosti, to je odvajanja komunalnih in tehnoloških vod, ter nima vpliva na tesnjenje cevovoda, hkrati pa omogoča dodatno varnost in kontrolo v povezavi z zaščito podzemnih voda.”

Na to pa so se ostro odzvali v AAG in 16. 6. 2020 na Arso poslali zahtevo za vstop v postopek. “Iz pridobljene dokumentacije o tem projektu je razvidno, da ima po vsej verjetnosti ali pa zagotovo nedopustne in prevelike vplive na naravo, okolje, zdravje ljudi in premoženje prebivalcev v njegovi okolici. AAG predlaga Arsu, da v ugotovitvenem postopku predhodnega postopka ugotovi, da je v primeru vgradnje povezovalnega kanala C0 zaradi pomembnega vpliva na okolje treba izdelati celostno presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje za nameravani poseg.”

Kot opozarjajo, je nujno potrebna presoja vplivov na okolje za Kanal C0 kot rezultat predhodnega postopka. Še posebej to utemeljujejo s tem, da gre za veliko in nedopustno tveganje za zdravje ljudi zaradi okužbe vode, pri čemer ni izključen tudi covid-19 po dosedanjih ugotovitvah, in tudi za posebej varovano območje pitne vode za 300.000 prebivalcev glavnega mesta Slovenije ter še najmanj 120.000 dnevnih migrantov v Ljubljano. Treba je preučiti tveganje vgradnje kanala C0 tudi z vidika več deset let v prihodnosti. Nihče ne more danes zagotavljati, da se okužba vode, nenamerna ali namerna, ne more zgoditi v prihodnosti, svarijo.

Kot izpostavljajo, še posebej zahtevajo upoštevanje dejstva, da spada ta vir pitne vode v kritično infrastrukturo po Zakonu o kritični infrastrukturi. “Kar pomeni, da gre za posebej, dodatno varovan vir pitne vode za glavno mesto Slovenije, česar noben dokument MOL ne upošteva. Zato je dokumentacija MOL pomanjkljiva na kritičnem sektorju za javno zdravje in tveganja okužbe,” trdijo v AAG.

Kot dodajajo, je ogrožanje pitne vode s fekalijami iz Kanala C0 še posebej veliko zaradi mikroorganizmov človeškega in živalskega izvora: ” bakterij, virusov in parazitov. Nekateri se izredno težko odstranijo iz podtalnice. Tudi kloriranje vode ni vedno uspešno, pa še nezdravo. V Sloveniji smo že imeli smrtne primere ali težka obolenja zaradi onesnažene pitne vode s strupenimi mikroorganizmi. Torej polaganje fekalnega kanala C0 ni v javno korist. Javna korist ni veliko tveganje onesnaženja pitne vode, ki bi ga prinesla vgradnja kanala C0, kakršnekoli fizične izvedbe. AAG brani javno korist čiste neklorirane pitne vode za desetletja naprej za Ljubljano, tudi kot glavno mesto Slovenije.”

Na MOL pojasnjujejo, da so “samoiniciativno, z namenom razjasnitve nejasnosti in zavajanj, ki so se na to temo pojavile v javnosti, čeprav zakonodaja tega ne zahteva, še dodatno vložili zahtevo za izvedbo predhodnega postopka za ta poseg.Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je prav tako 10. 2. 2020 izdalo sklep, da se postopek za odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici Sklepov Agencije RS za okolje, začet po uradni dolžnosti, ustavi. Ugotovitev ministrstva je, da ni podan noben zakonski razlog za izrek ničnosti izdanih sklepov s strani ARSO. Ministrstvo je 20. 2. 2020 izdalo tudi sklep o ustavitvi postopka nadzorstvene presoje izdanih gradbenih dovoljenj Upravne enote Ljubljana, Izpostava Moste Polje, za gradnjo javnega povezovalnega kanala (kanalizacijski zbiralnik C0) na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Nadzorstveni organ v postopku za odpravo in razveljavitev izdanih gradbenih dovoljenj namreč ni zasledil nobenih razlogov za odpravo ali razveljavitev le-teh, kot tudi ne obstoja ničnostnih razlogov po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku.”

Dodatno so pojasnili, da so dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja, zato je v projektu za izgradnjo (PZI projekt) konkretiziran ukrep dodatne zaščite kanala v dolžini 2,1 km, in sicer kot vodotesna armiranobetonska kineta: “Kineta je namenjena preprečitvi vplivov kanala na okoliško zemljino, tla in podzemno vodo. S TV kamero bo mogoče preveriti tesnost cevovoda kadarkoli v fazi obratovanja. V ta namen je ob cevovodu prostor za kamero v širini med 35 in 40 cm. Pred gradnjo je izvajalec hidrogeološkega nadzora IRGO izdelal elaborat Varovanje podzemne vode v času gradnje povezovalnega kanala C0 z zapisanimi in konkretiziranimi ukrepi med gradnjo, ki jih mora izvajati izvajalec gradbenih del. Cevi so iz centruifugiranega poliestra, skupaj s spoji je to najboljša tehnologija na svetu. Garantirana življenjska doba je 150 let. Cevi bodo na dolžini 2,1 kilometra nad tokom podzemne vode položene v armiranobetonske kinete, šest metrov pod zemljo, zatrjujejo na ljubljanski občini. Največja polnitev bo v času padavin, to je do 40-odstotna, običajno pa bo zmogljivost cevi zasedena do 20-odstotno. Komunalna odpadna voda, pomešana s padavinsko, teče gravitacijsko, ne pod pritiskom,” so še dodali.

Očitki NVO, da se niso dovolj oglasili

Vlada na seznam pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po covid-19, sicer ni uvrstila tega projekta. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je pojasnil, da ga je treba izpeljati po zakoniti poti, če pa to ni mogoče, je treba najti odgovorne za to, “zakaj so silili s projektom tako daleč, da se je zataknil” . Vizjak meni, da bo postopek glede potrebnosti pridobivanja okoljevarstvenega soglasja v kratkem zaključen in bo investitor vedel, kako naprej.

Politika je sicer nevladnim organizacijam očitala, da se te niso dovolj vključevale v ta projekt. Na takšne očitke so v AAG odgovorili: “Alpe Adria Green je ena redkih NVO, ki se ukvarja s konkretnimi problemi onesnaževanja na posameznih lokacijah s ciljem, ne samo da opozarja, ampak da gre tudi v skrajnem primeru na sodišče v interesu prebivalcev. V konkretnem primeru je bil ves dokazni material, s katerim smo razpolagali, posredovan tudi na DZ RS, ki ga je obravnaval in zadolžil MOP za ukrepanje. Ko se je zamenjala oblast, je tudi ta primer v DZ in MOP šel v pozabo. Nov interventni zakon želi omejiti NVO tudi na tem področju,” so še izpostavili.

Kot so se na to odzvali Ekologi brez meja, “projekta ne poznamo v podrobnosti, niti nismo strokovnjaki za to področje, zato vrednostnih sodb ne dajemo. Na prvi pogled je seveda zadeva videti sumljivo, a si ne smemo dovoliti soditi knjige po platnicah. Pri varovanju zdravja, narave in okolja velja previdnostno načelo, a je njegovo breme primarno na načrtovalcih in odločevalcih. Neposredno prizadeti posamezniki in nevladne organizacije smo le dodatni mehanizem nadzora. Takšne obtožbe komentiramo kot neroden poskus diskreditacije, ker hkrati želijo, da bi se NVO bolj vključevali v postopke in da bi se manj. Da bi v NVO imeli strokovne sogovornike, a hkrati da se vsi ukvarjamo z vsem, torej nestrokovnost. Oglasilo se je več NVO, a jim te očitno niso dovolj.”

V Slovenskem društvu za zaščito voda pa so na to odgovorili, da se kot NVO zavzemajo za varovanje narave in menijo, da mora pri tako obsežnih projektih imeti vodilno vlogo stroka: “V izdelavo projekta so bili poleg strokovnjakov iz JP VOKA SNAGA vključeni tudi urbanisti in soglasodajalci tako na lokalnem kot državnem nivoju. Strokovno študijo je kot neodvisna institucija izdelal Geološki zavod Slovenije, iz njegovih ugotovitev pa izhajajo vsi zaščitni ukrepi, ki so v izvajanju. Vsekakor pa velja, da je vsak poseg v okolje potencialno tveganje. Treba pa ga je ovrednotiti in omiliti. V SDZV si tudi želimo, da bi se v prihodnje v take projekte že na samem začetku lahko z opazovalci vključevale tudi tiste NVO, ki imajo s predmetnega področja dovolj strokovnih kompetenc in znanj. Tako pa žal danes le ugotavljamo, da projekt kanal C0 postaja vse bolj politično obarvan.”

“Umestitev kanalizacije v (iz)vir pitne vode tik nad potresno prelomnico, v zemljini intenzivnih vzgonskih napetosti, ni v javnem interesu, zato predlagamo umik pet km trase kanalizacije iz vodonosnika od Broda do Ježice. Investitor MOL naj poišče rešitev, ki ne bo ogrožala dragocenih in nenadomestljivih vodnih virov,” pa vztrajajo v AAG.