Mnenje o šoštanjskem sosežigu je jasno: Negativno bo vplival na okolje in zdravje ljud

Rozmari Petek – Večer

Na spletni strani občine Šoštanj so 15.12.2020 objavili naročeno strokovno mnenje glede vpliva sosežiga na zdravje in okolje Šoštanjčanov. V njem je jasno zapisano, da bodo v primeru sosežiga lignita in predelanih odpadkov vplivi na okolje in zdravje prebivalcev večji kot v primeru kurjenja zgolj lignita. Bodo ob takšnem mnenju Šoštanjčani upali zagovarjati sosežig?

Strokovno mnenje, ki ga je za naročnika, občino Šoštanj, izdelal celjski Inštitut za okolje in prostor in zanj doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, je jasno – sosežig bo imel negativen vpliv na okolje in zdravje občanov. Kot opisuje Ribarič Lasnikova, vsebnosti težkih kovin in toksičnih elementov v lignitu in mešanici lignita z gorivom SRF (predelani odpadki) sicer niso prekoračene pri sežigu samo lignita niti pri sosežigu lignita in SRF. “So pa vrednosti precej večje skoraj pri vseh težkih kovinah v dodatku SRF lignitu v primerjavi samo sežiga lignita tako v odpadnih plinih kot v stabilizatu. Edino vsebnost žvepla je manjša v SRF v primerjavi z lignitom. Vendar z vidika zdravja in vpliva na okolje žveplo ni problematično, saj so njegove emisije zmanjšali v TEŠ na minimum. Problem predstavljajo težke kovine, ki se v okolju nalagajo in prehajajo v ljudi preko hrane, vdihavanja in kože ter se nalagajo v različne organe in povzročajo obolenja. Imenujemo jih tudi tihi ubijalci na dolgi rok. Tako so na primer tarčni organ za kadmij ledvice. Za elemente, ki so prisotni v SRF (kadmij, arzen, nikelj, svinec) v večjih koncentracijah kot v lignitu, ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni (nepravilnosti pri razvoju zarodka, op. p.). V vsakem primeru govorimo o večjem tveganju za številne bolezni, posebej vplivu na reproduktivne organe … vse odvisno od tega, kaj in koliko se bo še sproščalo,” je zapisala avtorica mnenja.

Reden nadzor je velikokrat v praksi prepozen

Ob tem je dodala, da ker vsebuje SRF večje koncentracije toksičnih elementov v primerjavi z lignitom in jih je tudi v izpušnih plinih več, bo ob sosežigu SRF in lignita prišlo do permanentnega poslabšanja kvalitete zraka in okolja. “Veliko se govori o varnosti, ki naj bi jo okoliškim prebivalcem zagotavljali reden nadzor nad emisijami nekaterih snovi v zrak, modeliranje širjenja onesnaženja in v posebnih primerih tudi meritve imisijskih koncentracij na terenu ter sprotna objava rezultatov na spletu. V praksi je tako, da se emisijski podatki na spletu praviloma objavljajo v obliki mesečnih ali letnih povprečij, če sploh. Polurnih imisijskih podatkov v okolici večjih virov emisij v zrak praviloma ni. Občasne meritve nekaterih najbolj kritičnih emisij snovi v zrak se izvajajo trikrat po pol ure na vsaka tri leta. Podatkov, ki bi staršem že zjutraj povedali, ali lahko otroka varno pošljejo peš v šolo ali pa se bo na poti do šole nadihal strupov, torej ni. Lahko pa bodo, kot se nam je zgodilo v Zasavju, preverili podatke za nazaj, ko bo za ukrepe seveda že prepozno. Za velike emisije živega srebra in talija iz trboveljske cementarne smo izvedeli šele leta za tem, ko smo jih podihali. Iz naprave sta izhajala navkljub zagotovilom, da zaradi učinkovitih filtrov emisije težkih kovin sploh ni. Drug primer so diokisni in furani, za katere so leta trdili, da so temperature v peči previsoke, da bi ostali v dimnih plinih in pri tem zamolčali, da ponovno nastajajo v procesih ohlajanja plinov,” je še spomnila Ribarič Lasnikova.

Povezava: