Kako koronavirus vpliva na naše okolje

Kako huda kot je koronska kriza v tem trenutku, pomeni dihanje za okolje: Na Kitajskem emisije CO 2 upadajo, voda v beneških kanalih je bolj bistra kot kdajkoli prej, delfine pa so jih opazili celo v pristaniščih, kjer v zadnjih letih plujejo le velike križarke.

Vendar je jasno, da gre za izjemno situacijo. V mnogih primerih so celo negativni vplivi na okolje povezani z negativnimi socialnimi ukrepi. Mi pa šele sedaj dobimo vpogled v to, kaj se dogaja v naravi, če ji namenimo malo več prostora. Po krizi vemo, kako lahko v prihodnosti trajnostno podpiramo naravo – s prehodom na podnebju prijazen način in poslovanje v Sloveniji in po vsem svetu.

Kaj pomeni koronska kriza za okolje?

Biotska raznovrstnost

Zaradi omejitev izhodov je na splošno manj ljudi na poti, kar naravi daje malo več prostora. Na primer, divje živali – vsaj oddaljene od lokalnih rekreacijskih območij mest – so trenutno manj moteče kot prej in se lahko prosto gibljejo naokoli v svojem življenjskem prostoru.

Ker številne tovarne mirujejo in je manj avtomobilov na cesti, se emisije onesnaževal in hranil zmanjšujejo, onesnaževanja okolja pa je manj, kar koristi tudi biotski raznovrstnosti. Zlasti dušik običajno negativno vpliva na biotsko raznovrstnost na občutljivih območjih, kot so močvirja ali suha travinja .

Manj avtomobilskega prometa neposredno koristi tudi živalskemu svetu, saj vsako leto s premikajočimi se avtomobili ubijejo nešteto žuželk, pa tudi ježi, zajci, ptice, jeleni in številne druge živali. Te živali imajo trenutno mirnejše čase. Poleg tega zmanjšana trgovina in zmanjšano potovanje pomeni, da je na morjih in rekah manj ladij, kar pomeni manj onesnaževanja voda in manj oglušujočega hrupa za vodne prebivalce.

Upamo, da se bo zmanjšalo tudi svetlobno onesnaženje (nepotrebne emisije svetlobe ponoči, ki negativno vplivajo na žuželke in druge živali), saj zaprtih trgovin in podjetij ni treba osvetliti ponoči. Predvsem bi bila nočna razsvetljava zdaj dvojno nesmiselna, saj omejitve izhoda pomenijo, da bo zelo malo ljudi sploh videlo osvetljene trgovine. Ne vemo pa, ali je osvetlitve res manj, ker se držimo tudi omejitev izstopa.

Omejeno, globalno gibanje blaga in potovanje zmanjšano na minimum zmanjšujeta tveganje mednarodnega širjenja invazivnih vrst. Vnešene živalske in rastlinske vrste ogrožajo lokalno rastlinstvo in živalstvo. Nadzor nad tako imenovano invazivno neobiioto je deklariran cilj evropske in slovenske strategije biotske raznovrstnosti.

Pomladni čas je tudi vrtni čas in mnogi od nas lahko zaradi virusa corone na vrtu preživijo več časa kot običajno.To pomeni tudi, da lahko za biotsko raznovrstnost v lastni zeleni oazi naredimo še več. Tako kot mi ljudje skrbimo drug za drugega, moramo tudi skrbeti za naravo.

Podnebje

Trenutne omejitve potovanj močno vplivajo na emisije CO2 v Sloveniji. Torej je v letalskem prometu močan upad. Polet povzroči 31-krat več emisij CO2 kot vožnja z vlakom. Letalski promet se je v Sloveniji mesečno zmanjšal, skoraj za 100%, to ustreza zmanjšanju CO2 v višini za nekaj 10.000 t CO2. Poleg tega sta domača pisarna in videokonference del vsakdanjega pisarniškega življenja, kar prav tako močno zmanjšuje promet in s tem povezane emisije. Toda celotna zadeva velja le, ko živimo tako omejeno. Potem pa je odvisno od nas, kakšni ukrepi se sprejmejo za dolgoročno zaščito podnebja.

Socialna kohezija lahko pozitivno vpliva tudi na naše podnebje. To kohezijo potrebujemo dolgoročno, da lahko poleg koronske krize rešimo tudi podnebno krizo. Če se naučimo osredotočiti na bistvene pomene kot je družina, prijatelji, znanci in manj na materialne dobrine nam lahko ta politika prinese pomembno “naložbo za prihodnost”..