Divje zveri so se ujele v mrežo politikov — Nevladne organizacije ne ogrožajo varnosti Slovenc
12. 6. 2019 Avtorica: Maja Čakarić – OŠTRO
Divje zveri so se ujele v mrežo politikov
TRDITEV – OBJAVA – Nova24TV.si
Težave z divjimi zvermi in škoda, ki jo povzročijo, postajajo v Sloveniji iz leta v leto večji problem.
Foto: Zdeněk Macháček/Unsplash
Medvedi in volkovi se večinoma držijo zase in ljudem ne hodijo pred oči, a ko pridejo v naseljena območja, lahko zlasti kmetom povzročijo preglavice. Spletni portal Nova24TV je v juniju navedel, da je težav iz leta v leto več. Šli smo po sledi trditve v prispevku.
Članek Napadi divjih zveri burijo duhove: SDS zahteva sklic nujne seje se v celoti sklicuje na sporočilostranke SDS, objavljeno na njeni spletni strani. Tam opisujejo problematiko divjih zveri, vendar je ne podkrepijo s podrobnejšimi podatki.
Jih je pa poslanska skupina SDS natančneje predstavila vzahtevi za sklic nujne seje parlamentarnih odborov za kmetijstvo in infrastrukturo. Razloge zanjo je med drugim utemeljila s tremi grafi: o številčnosti medvedov, o številu škodnih primerov in ocenjeni vrednosti škode zaradi volkov ter o številu škodnih primerov, ki so jih leta 2017 po lovsko upravljavskih območjih povzročili medvedi.
Iz grafov, ki so jih črpali iz strokovnega mnenja o odvzemu velikih zveri, je mogoče povzeti, da:
so medvedi po teh podatkih leta 2017 povzročili za 222.121 evrov škode;
se od leta 1998 število medvedov pri nas povečuje;
število škodnih primerov in ocenjena vrednost škode od leta 1998 nihata.
Uradni podatki: zveri je več, toda …
Drži, da jemedvedov in volkov na območju Slovenije vse več. Vendar v splošnem velja, da se škoda zaradi njih zmanjšuje, so za razkrinkavanje.si povedali v Dinaricumu, društvu za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov.
Kot pojasnjujejo, je »trend zadnjih desetih let, da je škode manj, številčnost obeh vrst pa se je v istem obdobju povečala. Neposredne povezave med velikostjo populacije volka in medveda ter povzročeno škodo zato očitno ni.«
Skupna škoda, ki jo medvedi povzročijo na poljščinah, v čebelnjakih in na pašnikih, niha. V Dinaricumu pravijo, da je to odvisno od hrane v naravi, predvsem od obroda žira: »Ko je obrod boljši, medvedi hrano manj iščejo v bližini človeka, kar pomeni, da povzročijo manj škode.«
Pri volku je drugače, pojasnjujejo v društvu. Dinamika škode je povezana predvsem z načinom varovanja pašnih živali. »S spodbujanjem uporabe sredstev za varovanje zlasti drobnice se je škoda začela strmo zmanjševati. Prvi manjši porast smo opazili šele leta 2017.«
Podoba divjih zveri v javnosti
Trditve, da so težave z divjimi zvermi iz leta v leto večje, podatki ne potrjujejo. Vseeno pa raziskovalka volkov in medvedov z biotehniške fakultete Aleksandra Majić Skrbinšek razume, zakaj velike divje zveri tako vznemirjajo ljudi.
Med drugim so se v zadnjem času volkovi razširili na območja, kjer jih ni bilo 70 let, vendar kmetje tam kot da ne znajo več sobivati z divjimi zvermi in ustrezno zavarovati živine. Poleg tega volkovi vse pogosteje napadajo govedo, ne drobnice kot nekoč.
Na ljudi pa lahko vpliva tudi duh časa: objave v medijih in politične sugestije.
O medvedih se je recimo zelo negativno poročalo pred 13 leti, je povedala Majić Skrbinškova. Ko so analizirali poročila, so pričakovali, da bodo odkrili, da so medvedi takrat pač povzročili več škode, vendar te povezave niso našli. So bile pa tisto leto lokalne volitve. »Dovolj je, da en županski kandidat sproži kampanjo, in že se negativno javno mnenje razplamti,« je dejala.
Divje zveri kot grešni kozel
Negativne objave se spet krepijo v zadnjih mesecih. Zagon dobiva predvsem kampanja za odstrel, ki je po prepričanju Majić Skrbinškove ob spodbudah kmetijsko-gozdarske zbornice deležna tudi politične podpore. Poslanska skupina SDS, recimo, želi na današnji nujni seji sprejeti več ukrepov za zaščito kmetov, med drugim tudi, da naj vlada pripravi vse za izredni odstrel medvedov in volkov.
Vlada namreč vsako leto določi, kolikšen bo odstrel. Tako je storila tudi lani, a je morala zaradi odločitveupravnega sodišča začasno ustaviti odstrel medvedov, za volkove pa ga niti ni predlagala. »Ko je sodišče ustavilo odstrele, se je v javnosti prižgal rdeči alarm. Nekateri so prepričani, da bo odstrel živali rešil vse njihove težave,« je povedala Aleksandra Majić Skrbinšek.
Pri tem pa je po mnenju društva Dinaricum treba upoštevati, da pri nas še ni bilo raziskave, ki bi razjasnila, ali količina odstrela volka in medveda sploh vpliva na povzročeno škodo in kako.
Trditev avtorja članka na portalu Nova24TV, da zveri iz leta v leto povzročajo več težav, tako ne drži in je neutemeljena. Populaciji medvedov in volkov se namreč povečujeta, škode pa je kvečjemu manj.
So pa medvedi in volkovi v zadnjih mesecih tudi zaradi začasne prepovedi odstrela bolj pod drobnogledom politikov in medijev. Avtor članka na Nova24TV.si se je neposredno oprl na objavo na spletni strani SDS, v kateri stranka utemeljuje razloge za izredno sejo in izredni odstrel velikih zveri.
V svojem prispevku pristransko prenaša sporočilo stranke. Nenazadnje tudi v društvu Dinaricum menijo, da je nujna seja na pobudo SDS predvsem politična poteza: »Velike zveri pogosto zlorabljajo kot grešnega kozla, ker vzbudijo veliko čustev pri ljudeh, ki se že tako ali tako iz določenih razlogov čutijo eksistencialno ogrožene.«
Neutemeljeno Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z zadostnim številom podatkov, informacij ali dejstev oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
VIR:
30.01.2020 Avtor: Katarina Bulatović – OŠTRO
Nevladne organizacije ne ogrožajo varnosti Slovencev
TRDITVI -OBJAVA Delo.si
V najboljšem primeru gre za amaterske zanesenjake, katerih odločujoč vpliv lahko pripelje ne samo do napačnih odločitev, ampak lahko ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovo premoženje.
Slovenija je ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja.
Upravno sodišče je lani zadržalo odvzem zveri iz narave. Foto: Anže Malovrh/STA
Moč in vpliv nevladnih organizacij sta vedno večja, so zapisali v Delu. Zaradi delovanja društev, zasebnih zavodov in ustanov je naša država bolj socialna, so poudarili, toda interesi nevladnikov lahko ogrožajo varnost prebivalcev Slovenije.
Ugotavljali so, da so bila lani med nevladnimi organizacijami v javnosti najbolj opazna okoljska gibanja. Njihovo delovanje so v prispevku podrobneje analizirali.
Nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja oziroma ohranjanja narave je bilo konec lanskega leta po podatkih Ajpesa 65. Čeprav naj bi bila to po trditvah časnika predvsem amaterska združenja, jim je lani uspelo sodno zadržati izvajanje uredb o uravnavanju števila medvedov in volkov.
Omenili so še, da so vplivne tudi nevladne organizacije s statusom urejanja prostora, ki se lahko vključijo v postopke oblikovanja državnih in prostorskih načrtov ter pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Ni sporno, da se nevladne organizacije zavzemajo za divje zveri in njihov habitat oziroma oblikovanje prostorskih načrtov, so še posebej poudarili. Toda zelo problematično je, da s svojimi odločitvami posegajo v tiste, o katerih bi morala presojati stroka.
Zapisali so, da je Slovenija ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja. Po mnenju avtorja članka bi morala država to področje urediti povsem drugače: bistveno spremeniti postopke pridobivanja dovoljenj, opredeliti odgovornost vpletenih in od strank v postopku zahtevati, naj plačajo svoje stroške.
Vpliv okoljskih organizacij na odločanje
Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, se lahko vključijo v upravne in sodne postopke. Nevladniki, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področjih urejanja prostora ali varstva kulturne dediščine, pa lahko začnejo upravni spor zoper prostorske akte, torej prostorske načrte države ali občine.
Okoljskim nevladnim organizacijam status delovanja v javnem interesu podeli ministrstvo za okolje in prostor. Za to se lahko odloči na podlagi več pogojev: med drugim mora organizacija dve leti prej, preden zaprosi za status, svoja sredstva namenjati dejavnostim na področju varstva okolja oziroma narave in imeti izdelan najmanj dvoletni program delovanja v javnem interesu na teh področjih.
Pravico, da se vključujejo v upravne in sodne postopke, je leta 1998 opredelila Organizacija združenih narodov v pravno zavezujoči aarhuški konvenciji. Slovenija jo je ratificirala leta 2004. Sodelovanje v teh postopkih predpisuje tudi več evropskih uredb in direktiv.
Nevladne organizacije sicer na odločanje lahko vplivajo tudi drugače. Tako kot zainteresirana javnost lahko s pet tisoč podpisi vložijo zakonodajni predlog in se vključijo v obvezno javno razpravo o zakonskih predlogih. Prav tako lahko sodelujejo v nekaterih vladnih posvetovalnih telesih in se na predlog ministrstev vključijo v delovne skupine za oblikovanje zakonodaje.
Odločanje nevladnikov v EU
Sodelovanje nevladnih organizacij v procesih odločanja je v drugih članicah EU po mnenju Gorana Forbicija, direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), urejeno »od zanič do odlično«. Pobuda za spremembo zakonodaje je po njegovih besedah pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi državami bolj ugodna, saj potrebujejo drugje glede na razmerje s številom prebivalcev več podpisov.
Po zadnji analizi o vključevanju javnosti v pripravo zakonodaje, ki jo je leta 2014 objavil CNVOS, je Slovenija glede na zakonodajno ureditev v zgornji polovici 22 evropskih držav. Zapisali so, da izvajanje pravil, tako kot praktično v vseh drugih državah, »močno šepa«.
Mednarodna organizacija OECD je v poročilu o sprejemanju predpisov iz leta 2018 ocenila, da je Slovenija na tem področju v zadnjih desetih letih napredovala. Toda pri vključevanju vseh v pripravo predpisov, torej tudi javnosti, je velikokrat prepozna.
Evropska komisija je v lanski študiji analizirala, kako članice EU uresničujejo aarhuško konvencijo. Ugotovila je, da so se možnosti vključevanja okoljskih nevladnikov v sodne in upravne postopke pri nas zakonsko razširile, toda sodna praksa kaže, da so te možnosti omejene. Kako uspešne so pri tem nevladne organizacije v Sloveniji v primerjavi z drugimi članicami, niso točno opredelili.
Tudi Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) analiz o tem ni opravil, je za Razkrinkavanje.si povedala Senka Šifkovič Vrbica, vodja dejavnosti varstva okolja pri PIC. Dejala je, da se je vključevanje nevladnih organizacij v upravne in sodne postopke v Sloveniji v zadnjih letih povečalo, vendar statistike o številu primerov, v katere so bile vključene okoljske nevladne organizacije, ne vodijo.
Avtor prispevka v Delu je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da imajo vse države z učinkovitim sistemom upravnih in drugih postopkov »veliko bolj omejeno možnost vpletanja drugih strank« kot Slovenija. Ključna razlika med drugimi državami in Slovenijo je tudi v tem, da postopki drugje potekajo hitreje. Katere države so to in kakšni so ti sistemi, ni pojasnil.
Nevladniški »amaterizem«
V Delu so še poročali, da je ključni interes večine okoljskih nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, prepoznavnost ali celo politična aktivnost. Le za nekaj vodilnih oseb v nevladnih organizacijah jim je uspelo ugotoviti, da imajo strokovno izobrazbo naravoslovne smeri ali ustrezne delovne izkušnje.
Ugotavljali so še, da gre pri nevladnih organizacijah s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja »v najboljšem primeru za amaterske zanesenjake«, katerih »odločujoč vpliv lahko pripelje ne le do napačnih odločitev, ampak lahko ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovega premoženja«. Pri tem so med drugim spomnili na lansko zadržanje odloka o odvzemu medvedov iz narave.
O številu zveri v naravi predvidoma vsako leto odloča vlada. Toda upravno sodišče je od leta 2015 po podatkih ministrstva za okolje in prostor odvzem zveri iz narave na podlagi štirih tožb nevladnih organizacij začasno zadržalo. Tri sta vložila Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (Dondes) in PIC, eno pa Alpe Adria Green. Načrt upravljanja z zvermi v prihodnje trenutno pripravljata strokovna in interesna skupina za načrtovanje upravljanja velikih zveri, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Navedene tri organizacije imajo po dostopnih podatkih bodisi v vodstvu bodisi v upravnem odboru nekaj članov z naravoslovno izobrazbo oziroma takih, ki na področju okolja delujejo več let. Prav tako so to organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, ki za soodločanje v upravnih postopkih izpolnjujejo zakonske pogoje, status pa jim je dodelilo ministrstvo za okolje in prostor.
Avtor članka je na naše vprašanje, na podlagi česa je utemeljil, da gre za zanesenjake, ki lahko škodijo varnosti prebivalcev Slovenije, zapisal, da je »odgovor na to preprost, saj je osnovni namen ustanovitve društev in gibanj druženje in združevanje zanesenjakov«.
Zapisal je, da je v prispevku opozoril na nekatere nepravilnosti in zlorabe vloge društev. Po njegovem mnenju ima le osem predsednikov društev naravoslovno izobrazbo oziroma ustrezne delovne izkušnje s tega področja, pri čemer je poudaril, da ni upošteval nekaterih interesnih društev.
Dodal je, da je samo pet organizacij, ki so »usmerjene v izboljšanje narave, vse ostale pa so se usmerile izključno v javne proteste, manifestacije in druge oblike nasprotovanja«. Katere so te organizacije, ne v prispevku ne v odgovoru ni navedel.
V odzivu za Razkrinkavanje.si je še izrecno poudaril, da nevladnim organizacijam v članku ne nasprotuje, saj meni, da je njihova vloga pomembna, a mora biti prilagojena njihovim interesom in znanju.
Pri vseh nevladnih organizacijah v javnem interesu na področju okolja in narave kompetence njihovega vodstva in točne aktivnosti niso jasno razvidne ali sploh niso razvidne. Prav tako ni mogoče razbrati, ali so svojo vlogo kdaj zlorabile.
Toda za več kot osem organizacij s seznama po pregledu njihovih spletnih mest lahko trdimo, da imajo nekateri člani naravoslovno izobrazbo oziroma izkušnje na področju okolja. Prav tako je pri večini vsaj iz opisa dejavnosti razvidno, da so usmerjene v izboljšanje narave.
Nevladnim organizacijam na področju varstva okolja oziroma ohranjanja narave podeli status v javnem interesu ministrstvo za okolje in prostor, za kar morajo izpolnjevati več zakonskih pogojev, šele nato lahko sodelujejo v upravnih postopkih. Toda končnih odločitev ne sprejemajo nevladne organizacije, temveč sodišče.
Avtor prav tako ni utemeljil, kakšno škodo naj bi te organizacije povzročile in kako ogrožajo varnost in premoženje Slovencev. Trditev v prispevku, da so te organizacije amaterski zanesenjaki, katerih odločujoč vpliv lahko ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovo premoženje, je neutemeljena.
Vključevanje okoljskih nevladnih organizacij v upravne in sodne postopke določa mednarodna konvencija OZN, katere podpisnica je tudi Slovenija. Poleg tega sodelovanje v upravnih postopkih predpisuje več evropskih uredb in direktiv, prav tako ga priporočata OECD in svet EU.
Evropska komisija je v lanski študiji ugotavljala, da so se zakonske možnosti vključevanja nevladnih organizacij v postopke v Sloveniji povečale. Natančne analize, katere države so pri tem bolj in katere manj uspešne, niso opravili. Trditev, da je Slovenija ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja, je neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
VIR:
Comments