Covid-19 in inhalacije

Tomaž Ogrin AAG:

Ves čas koronavirusa imam občutek, da v uradnih navodilih in priporočilih oblasti nekaj manjka. Nekaj pomembnega. Občutek je nastajal postopoma, kakor so bili tudi javnosti odkrivani in pojasnjevani načini, kako nas virus napada.

Dr. Ihan sporoča o dveh fazah napada koronavirusa. Najprej se nastani v sluznici žrela in nosnih sluznicah. Že v tej fazi izvemo za nasvet, da naj bi bile sluznice vlažne, ker se v vlažnih virus usidra, suhe pa menda hitreje preleti in prej pride v pljuča. Virus se v omenjenih sluznicah najprej razmnožuje, nato pa gre naprej v pljuča. To naj bi trajalo nekaj dni. Okuženje pljuč naj bi bilo druga faza, tista huda.

V medijih najdemo nasvete o maskah, razdalji in razkuževanju rok, s čimer naj bi preprečili prvo fazo. Kljub upoštevanju omenjene svete trojice pa se nam vseeno lahko zgodi, kar se je zunanjemu ministru Anžetu Logarju, ki je to tudi opisal. Po obisku tujine je sledilo obvezno testiranje. Čez dan je izvedel, da je okužen, in je šel v samoizolacijo. Naslednji dan je resneje zbolel. Začela se je prva faza. Začel je jemati cink, »konjske« odmerke vitamina C, kot zapiše, in vitamina D. Ali bi lahko napadene sluznice razkužil in s tem zmanjšal ali preprečil vnos v pljuča?

Že od spomladi 2020 je po spletu krožilo sporočilo predstavnice podjetja Bayer, da smo pozabili na možnost razkuževanja sluznice grla in nosu z inhalacijami. Ali ne bi bilo prav, da tudi pri okuženju s tem virusom uporabimo razkuževanje z inhalacijami? Kaj pravijo o tem NIJZ, dr. Ihan, infektologi in drugi zdravniki?

Inhalirati pomeni vdihovati vročo paro, ki naj razkuži sluznico grla in nosu. Imela naj bi temperaturo vsaj 56 stopinj Celzija, ki škoduje virusu. Rekel bi, da vdihujemo tako vročo paro, kolikor še zdržimo. Izmenoma skozi usta in nos, vsaj pet minut, nad loncem ob rahlem vrenju žajbljevega čaja, z dodatkom nekaj kapljic sivkinega olja, kot svetuje eden od receptov. Najbrž je to treba izvajati večkrat na dan v prvih dneh po okužbi oziroma po pozitivnem testu. Ali je to blažev žegen?

Dodatna možnost je tudi znano grgranje raztopin iz lekarne. Tri- ali nekaj manj odstotni vodikov peroksid (H2O2) ali raztopino kalijevega permanganata (hipermangana KMnO4) srknemo, jo spustimo v grlo, kolikor gre, izdihujemo zrak in ne dovolimo, da bi nam zdrknila v požiralnik, ker bi ga poškodovala. Obe raztopini izpljunemo in usta splaknemo z vodo.

Pa še en zanimiv in koristen podatek o zatiranju virusa v sluznicah sem srečal. Tako imenovani pH, merilo za kislost (pod 7), nevtralnost (7) ali bazičnost (nad 7). Virus ima rad nekoliko kislo sluznico, lažje menda prodre v celice sluznice, kjer se razmnožuje. Nasprotno mu bazično okolje to zmanjša ali prepreči.

Ali lahko ustvarimo bazično okolje sluznic grla in nosu? Lahko, s pomočjo natrijevega hidrogenkarbonata (NaHCO3), poznanega tudi kot bikarbonat ali jedilna soda, ki jo dobimo v trgovinah s hrano. Raztopimo jo v mlačni vodi, dokler gre, in dobimo pH okrog 8,5. Raztopino grgramo, če nam kaj steče po grlu, ni nevarno, saj se uporablja za blaženje preveč kisline v želodcu. Skozi nos jo pa posrkamo, kar je nekoliko neugodno, ampak ker škoduje virusu, si ne pomišljamo.

Zanimivo je še, da ima morska voda pH približno 8,2, torej je bazična, a zelo verjetno ni uporabna v ta namen, ker ima najbrž preveč mikroorganizmov. Če popijemo raztopino vitamina C, ki je kislina, torej ima pH pod 7, pa bi po njem morali grgrati še raztopino sode bikarbone, da ustvarimo bazično okolje.

Sklepam torej, da v prvi fazi razmnoževanja virusa v sluznicah lahko še nekaj storimo proti temu, ko smo postali pozitivni, in ne da samo čakamo, kaj bo.