AAG se je pritožila na sklep ARSO zaradi nameravane dograditve centralne čistilne naprave v Ljubljan
AAG je v predpisanem roku vložila PRITOŽBO na izdan Sklep ARSO z dne 07.08,2020 št. 35402-13/2019-30 , ki je v predhodnem postopku sklenil, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. Sklep ARSO se nanaša na nameravani poseg: IZGRADNJA 3. FAZE CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE LJUBLJANA POVEČANJE ZMOGLIVOSTI S 360.000 NA 555.000 PE IN IZGRADNJA TERCIARNE STOPNJA ČIŠČENJA. NOSILC NAMERAVANEGA POSEGA JE JAVNO PODJETJE VODOVOD IN KANALIZACIJA d,o,o, LJUBLJANA, .
Pritožbo smo vložili predvsem zaradi dejstva ker ARSO v presoji ni upošteval UREDBE o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (neuradno prečiščeno besedilo št. 2) navaja Vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna (prvi odstavek 2. člena te uredbe).
V to obveznost spadajo:
E.I.10 Čistilne naprave za komunalno odpadno vodo z zmogljivostjo, večjo od ekvivalenta 150.000 prebivalcev* in je zanje predvidena obvezna PVO (Priloga 1 Uredbe – UL- Št. 105 / 27. 7. 2020 / Stran 4381 ).
ARSO bi moral pri svoji odločitvi upoštevati tudi merila po 4. odstavku 51. a-člena ZVO-1, ki se nanašajo na značilnosti nameravanega posega v okolje, njegove lokacije in značilnosti možnih vplivov na posege v okolje, česar pa ni storil.
Na sam sklep smo imeli v AAG sledeče pripombe:
1. V obrazložitvi Sklepa je tudi izpuščenih vrsta za okolje in zdravje prebivalcev zelo pomembnih vidikov, zaradi česar je Sklep potrebno odpraviti. AAG se sicer strinja, da se CČN usposobi za terciarno čiščenje, kar mora po evropski direktivi, to je bistveno zmanjšanje dušika in fosforja.
2. V okolici Ljubljane je načrtovanih več hidroelektrarn:
Spremembe vodostaja Save in Ljubljanice ter podtalnice zaradi HE so popolnoma izpuščene iz obravnave, so pa bistvenega pomena tako za obratovanje CČN kot tudi za kanal C0. Njihov vpliv mora biti obdelan v presoji vplivov na okolje (PVO) ter tudi v spremembi okoljevarstvenega soglasja (OVS).
V neposredni bližini so to HE Zalog, HE Šentjakob, HE Gameljne in HE Tacen, malo bolj oddaljene, a z verjetnim vplivom gor vodno sta vsaj še dve: HE Kresnice in HE Jevnica.
3. Prav tako je potrebno obravnavati spremembo CČN skupaj s celotnim kanalskim sistemom. Že doslej so bile pripombe prebivalcev, da je naklon dovodnega kanala na CČN premajhen in odpadne vode zastajajo v kanalizaciji ter povzročajo smrad ter so gojišče podgan. Ta vidik tudi ni obdelan v Sklepu.
4. Prav tako je slabo obdelan problem smradu iz CČN in njenih delov in iztoka. Na strani 44 Sklepa se navaja, da se pojav smradu (kljub dodatnim filtrom) ne bo bistveno spremenil. To pa pomeni, da se bo ohranil, kar pa ni sprejemljivo za prebivalce. Zato je treba v PVO in OVS natančno postaviti merila oziroma smrad v celoti odpraviti. Problem je, ker nimamo predpisov za smrad, na kar AAG že vrsto let opozarja. Vendar je pač treba uporabiti zadovoljive tuje predpise, kar mora biti opredeljeno v PVO in v OVS, kar sedaj ni.
5. Na strani 22 Sklepa se v poglavju podnebne spremembe navaja povsem realna možnost poplavljanja v primeru daljših deževij, kot so že bila (na primer leta 2010 in 2014). Ta deževja morajo biti obravnavana v PVO in OVS ne le samo za CČN, ampak v sklopu celovite kanalizacije, še posebej na določenih bolj ogroženih območjih Ljubljane, kot je na primer jugovzhodni del. Tudi severno območje Ljubljane je poplavno ogroženo zaradi kanalizacije. Predvsem so problematični podvozi in kleti. Kanalizacija in CČN so namreč celovit sistem in pri povečevanju CČN kanalizacijski sistem ni obravnavan skupaj s CČN, kar je nujno obdelati v PVO in OVS.
6. V Sklepu ni obdelana in utemeljena povečava CČN iz 360.000 PE na 550.000 PE z izračunom. Naloga PVO je tudi ocena gospodarnosti posega oziroma konkretna utemeljenost povečanja na število 550.000 PE. Kakšna je tu povezava s prebivalstvom Ljubljane v prihodnjih letih?
7. Obenem bi morala v PVO biti obdelana tudi alternativa, ta pa je, da imajo Brod, Medvode in Vodice svoje čistilne naprave. Vodice jo je pravzaprav že imela in tudi gravitira na Domžalsko, pa tudi Medvode so gradile svojo z evropskim denarjem, a so jo na pritisk Ljubljane opustile in morale denar vrniti. Povezava Broda, Medvod in Vodic z ljubljansko CČN je povsem strateško zgrešena za današnji čas in nestrokovna, saj danes velja, da se fekalnih vodov ne vleče daleč od vira. Prav PVO je namenjena tudi obdelavi alternativ. Posledica te strateške napake je tudi napačna trasa kanala C0 preko ljubljanske pitne vode. Obenem se uničuje tudi vir pitne vode iz smeri Kamnika, ko se na silo, z neverjetnimi improvizacijami, umešča kanal iz Vodic v Ljubljano, pri čemer je že prišlo do hudih posegov v podtalnico odlične pitne vode. Obenem je znano, da so Medvode že zdaj povezane s kanalom po Celovški cesti. PVO bi morala obdelati postavitev čistilnih naprav v Brodu Medvodah in v Vodicah (tudi z varianto priključitve na Domžale) za ista evropska sredstva. Tako mora PVO obdelati spremembo CČN brez Broda, Medvod in Vodic.
V AAG menimo, da bi morali v skladu z ZUP sodelovati tudi prebivalci Zaloga, ki imajo osebni pravni interes za vstop v postopek, saj so že doslej bili aktivni v predlaganju nujnih ukrepov za izboljšanje stanja v zvezi z obstoječo CČN in so zainteresirani za vključitev v postopek, v katerem jim bo omogočeno vplivati na izvedbo povečanja CČN skupaj s kanalizacijo, ki je sedaj problematična, kakor tudi glede izlivov v vodotoke in druge okoljske probleme, povezane s CČN.
AAG razpolaga s strokovnimi gradivi za svoje trditve, ki jih namerava predstaviti v postopku kot stranski udeleženec. Nekaj gradiv pa smo že predstavili v predhodnem postopku za kanal C0, saj obstaja med obema deloma projekta, tako sprememba CČN kot fekalni kanal C0 preko pitne vode, povezava.
Comments