AAG podala pripombe in predloge na Osnutek izhodišč OPPN Krvavi potok
Alpe Adria Green (AAG) je 04.08.2020 podala pripombe in predloge na Osnutek izhodišč Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Krvavi potok (javna razgrnitev)
Skladno z določili iz 153. in 1. točke 2. odstavka 155. člena Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), Alpe Adria Green – mednarodna društvo za zaščito okolja in narave, ki po sklepu MOP deluje v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave, podaja pripombe in predloge na Osnutek izhodišč Občinskega podrobnega prostorskega načrta Krvavi potok (javna razgrnitev) za postavitev sončne elektrarne nazivne moči 4,98 MW na kmetijskih površinah.
1. Občina Hrpelje – Kozina je z javnim naznanilom št. 350-5/2020-31 z dne 21.7.2020 obvestila javnost o javni objavi osnutka izhodišč OPPN Krvavi potok, ki ga je izdelalo podjetje Studio 3 d.o.o. Ajdovščina, Goriška cesta 25, 5270 Ajdovščina, št.projekta: 771-20 z datumom junij 2020, za naročnika Moja elektrarna d.o.o., Bevkova ulica 3, Vir, 1230 Domžale.
2. Pobudnik – naročnik Moja elektrarna d.o.o. namerava v območju OPPN zgraditi sončno elektrarno nazivne moči 4,98 MW, na kmetijskih površinah.
3. Območje OPPN obsega celotno območje enote urejanja prostora KP-8 in sicer vključuje zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami 1003, 1004, 1073/5, 1073/6, 1073/18, 1073/48, 1073/64, 1073/72, 1073/77, 1073/78, 1073/79, 1073/80, 1073/81,1073/82, 1073/83 ter 2910 vse k.o. 2555 Draga.
4. AAG podpira postavitve sončnih elektrarn, vendar na zgradbah, torej na strehah in na stenah v urbanih sredinah, ne pa na kmetijskih in drugih nepozidanih površinah. Postavitve sončnih panelov na zgradbah so tudi najbolj racionalne, saj se električna energija koristi lokalno s čim manj izgubami in stroški.
PRIMER:
Prva sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi s 23 stanovanji na Jesenicah ima 36,7 kW moči, letno pa bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene električne energije.
5. To stališče je skladno tudi z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) Hrpelje – Kozina, objavljenem v Uradnem listu RS št. 2/18 dne 9.1.2018 in ULRS 77/19.
6. OPN namreč za območje z oznako EUP KP-8 v Prilogi 1 za namensko rabo prostora E – območja energetske infrastrukture ter s prostorsko izvedbenimi pogoji, navaja: Dopustna je gradnja skladiščnih montažnih objektov s fotovoltaično kritino in ovojem: 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti – sončne elektrarne, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.
7. Zgornji pogoji so povsem jasni, sončne elektrarne so lahko samo na objektih in ne na zemljiščih! Torej na skladiščnih montažnih objektih kot fotovoltaična kritina in ovoj.
8. Zato AAG zavrača predlagana izhodišča za pripravo OPPN na KP-8. AAG predlaga občini Hrpelje-Kozina, da zavrne pobudo za gradnjo sončne elektrarne na kmetijskih in drugih nepozidanih površinah. Obenem predlaga, da se podaljša javna razgrnitev osnutka OPPN Krvavi potok na 30 dni, še posebej zaradi počitniškega časa. Minimalna priporočena javna predstavitev, tudi z upoštevanjem Aarhuške konvencije je 30 dni. Poseg s sončno elektrarno je velik in zahteva vsestransko obravnavo, za kar je predvidenih 14 dni premalo.
9. Pri tem ni pomembno, v kakšnem stanju in sedanji rabi so kmetijske površine. Pomembno je, da ostanejo proste za namene kmetijstva. Vedno več kmetijskih površin bo potrebno obdelovati v prihodnosti za samooskrbo prebivalstva, kar ugotavljamo že danes.
10. Predlagana izgradnja sončne elektrarne občini in javnosti ni potrebna, gre za zasebni interes z namenom dobička, pri čemer bi se onesposobile kmetijske površine, ki pa imajo prepoznaven javni interes. Zato predlagamo občini, da investitorja usmeri na postavitve sončnih panelov na zgradbe v urbanih predelih občine. Lahko se tudi postavijo nadstreški nad parkirišči in podobno. Takih in podobnih izvedb je v Sloveniji dovolj za zgled.
11. OPN občine Hrpelje – Kozina ima v svojih členih še na več mestih opredeljene postavitve sončnih elektrarn na zgradbah in nikjer na kmetijskih površinah. Tako na primer v poglavju II.4.6 Zasnova energetske infrastrukture pod (6) navaja: ”V kolikor interes gradnje ni v nasprotju z načeli varstva se spodbuja pridobivanje in raba obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije, ki se spodbuja v okviru manjših sistemov na objektih.”
12. Ali pa tudi z upoštevanjem LEK – lokalnega energetskega koncepta, v poglavju II.4.7 Obnovljivi viri energije pod (2) navaja:”Izkoriščanje sončne energije s sončnimi celicami se usmerja predvsem na že degradirana območja in na strehe objektov. Strehe proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektov morajo biti opremljene z fotovoltaiko v kolikor niso ozelenjene. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ali sončnih celic ni možna. Vzpodbuja se postavitev sončnih celic tudi na stanovanjske objekte, če le niso na območjih (zaščitenih) vaških jeder.” Torej nikjer na kmetijskih in drugih površinah.
13. Med naštetimi parcelami v javnem naznanilu in investitorjevi pobudi so tudi kmetijska zemljišča z boniteto 48 (1073/80 v izmeri 61.764 m2) in 47 (1073/82 v izmeri 3.136 m2). Vključeno je tudi nogometno igrišče (1073/72 v izmeri 15.564 m2).
14. V katastru se na določenih parcelah pojavlja namenska raba energetske infrastrukture, za kar ni podanega nobenega sprejetega predpisa o prekvalifikaciji kmetijskih zemljišč. Ta bi bila tudi v nasprotju z OPN Hrpelje – Kozina.
15. OPN Hrpelje – Kozina vsebuje tudi druge elemente, ki naj se ohranjajo kot na primer krajina, ki bi jo sončna elektrarna degradirala. AAG tudi zahteva vstop v postopek sprejemanja OPPN, saj v tako kratkem času in počitniških časih ni bilo mogoče predstaviti vseh argumentov proti postavitvi sončne elektrarne na zemljiščih.
16. Nadalje je gradnja predvidena ob sami meji z Italijo in bi bila potrebna tudi čezmejna presoja vplivov na okolje, poleg naše presoje vplivov na okolje oziroma okoljskega poročila.
Povezave:
Comments