AAG je na Predlog »Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je
Slika je simbolična
V času ene največjih sodobnih družbenih in civilizacijskih kriz, nam narava skozi različne perspektive kaže, da je človekov vpliv na okolje in naravo prekomeren. Čas za različne premisleke v obliki takih ali drugačnih konferenc se izteka, prihaja čas konkretnih dejanj. Obdobje korona virusa je pokazalo, kakšen vpliv na okolje in naravo ima pretirana industrializacija, antropocentrična samoljubnost in egoizem ter brezkrajno izkoriščanje naravnih potencialov. Že samo primer izboljšanja kvalitete zraka nad področji z najbolj onesnaženim zrakom na svetu v času zastoja polnega obratovanja gospodarstva ter vseh oblik prometa (severna Italija, področje mesta Madrida, Indija in južna Kitajska – so analogija z epicentri koronavirusa naključni?), nam daje vedenje, da bodo potrebne korenite spremembe v globalizacijskem neoliberalističnem konceptu ekonomije in družbe.
Slovenija je del globalnega sveta in podvržena vsem vplivom sodobnega sveta. Čas t.i. korona krize je čas premisleka vsakega posameznika o svojih navadah, dejanjih in ciljih kot individuuma in dela družbe. Tudi država bi v tem času potrebovala in morala opraviti razmislek kako naprej, tudi kar se tiče našega okolja in narave, ki nas obdaja. Kajti samo država, ki se bo zavedala in znala načrtovati svojo trajnostno razvojno pot v skladu z naravnimi danostmi in okoljskimi značilnostmi, bo lahko uspešna država, ki učinkovito izvaja vse svoje funkcije.
In takšno načrtovanje se prav gotovo ne izraža v obliki predlagane spremembe ene izmed zelo pomembnih segmentov okoljske zakonodaje, ki ga je te dni v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za okolje in prostor. Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, namreč prinaša spremembe, ki temeljito posegajo v standarde varstva okolje in narave v Sloveniji. Glavna sprememba se nanaša namreč na višanje pragov in nižanje okoljskih standardov, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje ter posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje. Tak primer je npr. umeščanje veternih elektrarn z najmanj 3 napravami nad 20 m višine oz. 1 napravo z najmanj 1 MW moči v okolje. Po trenutno veljavni uredbi je bilo potrebno izvesti predhodni postopek presoje vplivov na okolje, po predlagani spremembi uredbe to ni več potrebno. Kakšni so vplivi veternih elektrarn na okolje, predvsem na okoliško prebivalstvo, ki živi v neposredni bližini, je bilo že večkrat poudarjeno.
Kako razumeti tako spremembo uredbe? Glavni argument za spremembo uredbe Ministrstvo za okolje in prostor vidi v administrativni razbremenitvi nosilcev posegov v okolje (investitorjev) ter razbremenitev upravnega organa (ARSO), pristojnega za izvedbo predhodnih postopkov, ki se na tem področju sooča z veliki zaostanki, in sicer kumulativno kar za 50 % pripada novih zadev. To pomeni, da polovica vseh načrtovanih posegov v okolje, ki so potrebovali eno izmed oblik zakonsko predpisanih postopkov presoje posegov v okolje, po novem ne bodo potrebovali več kontorle pristojnega državnega organa o morebitnih vplivih na okolje pred začetkom posega v okolje. S tem se zvišuje možnost negativnih vplivov na okolje ter se znižujejo standardi varstva okolja in narave. Prepričani smo, da bo ena izmed posledic take normativne ureditve tudi nezadovoljstvo ljudi, ki jih bodo spremembe neposredno prizadele v obliki okoljskih problemov, ki vplivajo na njihovo zdravje in kvaliteto bivanja, kar se bo izražalo skozi povečano število prijav na različne inšpekcijske službe. Le te so že dosedaj prekomerno zasute z delom, kadrovsko in finančno podhranjene, kar se izraža tudi v izvajanju njihovih postopkov.
V AAG, ki s svojimi strokovnimi službami že več kot dvajset let opozarjamo na sporne prakse poseganja v okolje, na katere nas opozarjajo bodisi posamezniki ali civilne iniciative, ki sami ne zmorejo zavarovati svojih pravic do zdravega okolja. Namesto, da bi država tudi v luči okoljske in zdravstvene krize sprejemala korake in ukrepe, ki bi omogočali trajnostno naravnano upravljanje z okoljem in naravnimi viri, sprejema zakonodajo, ki take standarde niža. To je nesprejemljivo, zato na to opozarjamo tako širšo javnost kot tudi ministrstvo za okolje in prostor v obliki pripomb na predlagano spremembo uredbe.
28.04.2020 smo na MOP RS iz Alpe Adria Green (AAG) poslali na Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje naslednje pripombe in predloge:
1. Osnova za spremembe je Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17, v nadaljevanju Uredba PVO), ki določa posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje.
2. Uredba PVO pa je osnovana na in je v skladu (kot je v 1.členu navedeno) z Direktivo 2014/52/EU, ki je spremenila Direktivo 2011/92/EU. Direktiva iz 2014 ima namen še okrepiti kakovost postopka presoje vplivov na okolje (3) in zagotoviti izboljšanje varstva okolja (6). Hkrati daje možnost državam, da lahko določijo strožje zaščitne ukrepe (1). Nikakor pa ni sprejemljivo, še posebej za majhno in pestro Slovenijo, da bi varstvo okolja slabšali, kot sta to storila te dni ministrstvo za okolje in prostor in vlada. Nasprotno, obe direktivi usmerjata države k visoki ravni varstva okolja in človeškega zdravja (1).
3. Med drugim obe direktivi pomembno usmerjata k obravnavanju vidnih učinkov projektov v presojah vpliva na okolje, in sicer sprememb izgleda ali podobe grajene ali naravne krajine in urbanih območij, kar se v Sloveniji redno zanemarja. Obenem usmerjata k varovanju kmetijske zemlje, kar se v Sloveniji tudi zanemarja (npr. 3.razvojna os). To poudarjamo, ker so usmeritve direktiv v javnem interesu, in tega zagovarja AAG, medtem, ko nasprotna ravnanja in odločitve ARSO, vlade in ministrstev ali celo državnega zbora in državnega sveta niso v javnem interesu.
4. Ugotavljamo, da je glavni namen sprememb zmanjšati število vlog in ne izboljšati ravni varstva okolja in zdravja ljudi kot v to usmerjata direktivi. Ker gre večinoma za nepovratne posege v okolje ali pa uvajanje zdravju škodljivih tehnologij, je to povsem nesprejemljivo, da traja lahko poslabšanje stanja okolja desetletja.
AAG predlaga več ukrepov izhajajoč iz analiz ARSO:
5. ARSO sedaj po besedah vodje oddelka za PVO in PP dobi cca 20 % vlog, ki jih pripravijo strokovnjaki s področja okolja in 80 % vlog, ki jih pripravijo nestrokovnjaki. Vlogo za PP postopek trenutno lahko pripravi vsak, tudi npr. slaščičar ali frizerka. Sodelavci na ARSO se morajo torej 80 % časa ukvarjati v vlogami, ki niso dovolj strokovne, pošiljajo pozive za dopolnitev, ki pa jih nestrokovnjaki ne razumejo vedno ter tako ARSO po nepotrebnem izgublja svoj dragoceni čas. Vloge za PP naj torej izdelujejo le osebe, ki lahko izdelajo poročilo o vplivih na okolje za potrebe presoje vplivov na okolje, saj gre za postopke za enak namen.
6. ARSO trenutno reši cca. 30 do 40 vlog na mesec in približno toliko jih na mesec tudi dobi novih. Kar pomeni, da bi bile lahko vse vloge, če jih nič ne zmanjšamo, rešene v dveh do 3 mesecih. Če pa vlada sprejme predlagane ukrepe AAG, bo vlog verjetno cca. 30 % manj in bodo postopki na ARSO končani v zakonskih rokih, kar je cilj nas vseh. Vendar pa je treba ARSO rešiti vseh starih vlog, ki so se pri njih nabrali v času, ko se je uvedlo PP postopke, na ARSO pa niso bili zagotovljeni novi zaposleni. Ta del naj se reši tako, da se razpiše javni razpis in odda te vloge ven strokovnjakom, ki bodo ARSO pomagali rešiti to staro breme. Treba je tudi povedati, da ARSO nima strokovnjakov za vse posege, še manj za vse tehnologije. In jih nikoli ne bo mogel imeti. Zato je za kvaliteto, v katero nas usmerjata direktivi potrebno poiskati zunanje strokovnjake. Tako ukrepa tudi sodišče.
7. Posamezni posegi ne zahtevajo niti PP postopka in niti PVO postopka, zahtevajo pa okoljevarstveno dovoljenje (npr. Seveso po 86. členu ZVO ali drugi OVD po 82. členu ZVO). Ker nimamo nobene varovalke v postopkih gradnje, se zgodi, da posegi, ki rabijo OVD, tega ne pridobijo in potem inšpektorji ugotavljajo post festum, da rabijo OVD. Ko se pridobiva OVD za take posege za nazaj, je marsikaj izdelano narobe in je treba poseg, ki ima vsa dovoljenja spreminjati zaradi zahtev OVD, ker pri načrtovanju posega zahteve okoljske zakonodaje niso bile upoštevane. Zato se za vse posege, za katere je potrebno GD, izdela strokovna ocena, kjer se je treba opredeliti do zahtev okoljske zakonodaje. Že sedaj ZVO-1 zahteva izdelavo strokovne ocene obremenitve okolja, pa se ne izdelujejo. Glede na dopolnitev Uredbe PVO bi tudi to zagato lahko zelo dobro rešili (glej dopolnitev uredbe v priponki v 6. členu). Tako ureditev je imel ZVO iz leta 1996 in vse stvari so super tekle. Potem pa se je ZVO spreminjal, to se je izpustilo in sedaj imamo vso odgovornost na UE, ki pa niso strokovnjaki s področja varstva okolja.
8. Zakaj lahko človek neglede na to, v katerem delu sveta je, pričakuje v Mcdonaldsu da dobi hamburger in krompirček, ki ga je navajen in je enake kvalitete povsod po svetu. Ker imajo povsod po svetu vse franžize Mcdonaldsa Navodila za delo in so zaposleni ustrezno usposobljeni. Delo na ARSO bi hitreje in boljše potekalo, če bi tudi na ARSO prevzeli Mcdonaldsovo filozofijo navodil za delo in izobraževanja za delo.
9. Pri PP postopku pa opozarjamo še na zlorabe tega postopka, ki jim botruje tudi ARSO. Tudi zato je pripad vlog v PP postopek velik, ker investitorji špekulirajo, gre pa tudi za koruptivno tveganje, da bodo prišli skoz brez PVO. Iz nekaterih odločb ARSO v PP, kjer je bil investitor oproščen PVO, smo ugotovili velika okoljska tveganja, ki pa jih je ARSO ignoriral. Zato zahtevamo vključitev v postopek PP, ker je po Aarhuški konvenciji najbolj racionalno, da se javnost vključi v čim zgodnejšem obdobju postopka. Racionalnost pa je tudi naš cilj. Seveda ne na račun slabšanja stanja okolja in zdravja ljudi. Zato smo tudi opozorili, da se je treba držati usmeritev direktiv in nekatere izpostavili.
10. Zgrešen je PP postopek tudi v tem, da se ”verjame” investitorju ali pa nekaterim inštitucijam, ki imajo tudi prisotno koruptivno tveganje (na primer ljubljanski kanal C0 in vodna soglasja, ki jih kanal ne bi smel dobiti!), ob tem, da se na ARSO vsi ne spoznajo na vse in bi morali konzultirati zunanje strokovnjake. Investitor se lahko zlaže zato, da bi se izognil na primer pragovom, noben na ARSO ga pa ne kontrolira oziroma ga večkrat tudi ni usposobljen kontrolirati. Prav tu mora nastopiti javni interes, s kritičnim in strokovnim pristopom, da se špekulacije že v zgodnji fazi preprečijo. Javni interes za varovanje okolja in zdravja ljudi je nad drugimi, še posebej zasebnimi interesi, česar se mora vsaka vlada, kjer se vsakič zberejo ljudje brez okoljskih referenc, zavedati.
11. ARSO je treba razbremeniti starih vlog za PP postopke, kar smo že predlagali kako, in vlog za PP postopke, za katere se v naprej ve, da jih bo ARSO zavrgel, vendar ker Upravne enote ne morejo poznati vse okoljske zakonodaje, DGD pa ne vsebuje nobenega dokazila s področja varstva okolja, se investitorje po nepotrebnem napotuje na PP postopke in dodatno obremenjuje ARSO!
12. V Uredbi je treba popraviti samo nekatere pragove, ki so se izkazali, da so prenizki. Nekatere pragove iz Priloge 1 Uredbe pa je treba znižati, ker so nerazumno visoki.
13. Pri točki G.II.1.1. se je kot prenizek prag izkazal prag za gradbišče 0,5 ha za PP in 1 ha za PVO. Ta prag je treba povečati na 1ha za PP in na 2 ha za PVO. Izpustiti prag za gradbišče pa je nestrokovno, ker npr. Center za popravilo kamionov potrebuje stavbo z majhno BTP, potrebuje pa veliko zunanjih urejenih površin, ki se glede PP postopka pokrivajo z velikostjo gradbišča. Če bomo velikost gradbišča izpustili, bo npr. PP postopek potreben za banko, ki ima veliko stavbo in skoraj nič zunanjih površin, za Center za popravilo kamionov pa ne, ker ima majhno stavbo, pa veliko zunanjih površin, ki s svojim hrupom vplivajo na sosednje objekte z varovanimi objekti.
14. PP postopek je v skladu s PVO uredbo potreben za bencinski servis, to je poseg z oznako F.8. Običajni bencinski servis ima podzemne rezervoarje za bencin in dizelsko gorivo ter kurilno olje zmogljivosti od 100 do 200 m3 , oziroma 100 do 200 t grobo zaokroženo. Pri skladiščih nafte in petrokemičnih izdelkov pa je PP postopek obvezen šele pri preseganju skladiščne zmogljivosti 50.000 t (npr. 62.500 m3) – poseg z oznako D.I.5.1. Kje je tu logika?
15. Opozarjamo na nesprejemljive kriterije pri nekaterih obnovljivih virih, ki znatno degradirajo naravo, okolje in ogrožajo zdravje ljudi. Konkretno gre za vetrne elektrarne, kjer je očitno raven znanja vseh na ministrstvih kot na ARSO praktično nikakršna. Če bi imeli kaj znanja, bi že iz dogajanja v svetu lahko razbrali, da so vetrne elektrarne uničujoče za Slovenijo in povsem nepotrebne. Namreč, četudi ne oddajajo CO2, pa ga nikjer ne zmanjšujejo. Pa tudi elektrika je precej dražja od hidroelektrarn (dravske pod 30 evrov na MWh) in samo motijo omrežje ter ga dražijo. Poslali vam bomo posebno gradivo o škodljivosti vetrnih elektrarn. Za zdaj pa zahtevamo (sicer bo škoda ogromna!), da se v Prilogi 1, DIII. 1 napiše: Vetrne elektrarne z najmanj 1 turbino moči nad 0,75 MW, da je potreben PVO. Namreč, že ena vetrna elektrarna je dovolj, za uničevanje spanca in zdravja ljudi, kar je dokazano po vsem svetu in tudi pri nas pri Dolenji vasi in Razdrtem. Obenem ni nobenih predpisov o najmanjši razdalji do bivališč, šol, vrtcev in drugih delovnih prostorov. Niti ni predpisov o meritvah hrupa vetrnih elektrarn v celotnem spektru, torej tudi uničujočega infrazvoka in nizkofrekvenčnega hrupa. Gre pa še za velike poseke gozdov na višinah, kar je v nasprotju z varovanjem gozdov kot ponorom CO2 in drugimi funkcijami. Ker gre za velike denarje, ena vetrna elektrarna nazivne (redko dosežene) moči 3 MW stane 3,5 milijona evrov, možne so provizije in s tem v zvezi velika koruptivna tveganja. Zato je pripad ”investitorjev” (skoraj brez denarja in brez ali malo zaposlenih zasebnikov) velik. Kriva je napačna politika podpor. Energetika je namreč vsa dobičkonosna brez podpor. Pokriva se preko izstavljanja računov, ki se redno plačujejo, kar je idealno in ni tveganja.
16. D.III.3 iz Uredbe PVO naj ostane, saj so samostoječe sončne elektrarne okolju – zemljiščem škodljive. Naj bodo v urbanih sredinah, ne pa vsepovsod.
17. D.III.2.1 naj gre pod PVO, saj so vse male hidroelektrarne okolju in naravi več ali manj škodljive. To niso mlini, kot so bili včasih, kar je eden od izgovorov. Najbolj drastična škoda je nastala na Krki z mHE Brežna, v Naturi 2000.
18. Pri fosilnih gorivih manjka plin iz vrtin, ki mora obvezno pod PVO.
19. Besedilo Uredbe je treba popraviti na tistih mestih, ki določa, da je treba izvesti predhodni postopek za vse posege, ki so že imeli PVO ali PP postopek, ker to ni razumno.
20. Vse posege v prostor ali tehnologije in postopke v obratih je treba presojati z vidika varstva okolja, da potem ni škode in tožb. Pa še inšpekcije bi imele manj dela. Vendar ARSO v tem ni dosleden, kar je narobe.
21. Opozorimo naj še na to, da pri PVO ali PP postopkih Uredba ne upošteva pragov kumulativno, kar je v nasprotju z EU direktivo. Zato nasprotujemo črtanju alinej (4) in (6) iz obstoječe Uredbe PVO v 2. členu in v 3. členu črtanju alineje (4).
22. Predlagamo spremembe v 3. člen, 3. odstavku: Za spremembo posega v okolje iz prejšnjega odstavka ne štejejo, po alinejah: Mi je čudno, da spremeniš vrsto nevarnega odpadka zaradi česar je lahko potrebna čisto drugačna obdelava in to ni sprememba?
– spremembe, s katerimi se v obstoječih napravah posodablja tehnologija z namenom večje procesne varnosti, zanesljivosti ali učinkovitosti, dodati: in hkrati zmanjša vpliv na okolje
– spremembe, pri katerih gre v obstoječih napravah za nadomeščanje obstoječih tehnoloških enot, proizvodnih linij ali postrojenj z novimi, zmogljivost pa se ne povečuje, dodati: in se vplivi na okolje se ne povečajo
– spremembe, pri katerih se v obstoječih napravah zmanjšuje obseg tehnoloških enot ali proizvodnih linij, dejavnost pa se ne spreminja, dodati: niti se vplivi na okolje ne povečajo
– če gre pri isti vrsti obdelave odpadkov za spremembo vrste nevarnih odpadkov oziroma spremembo vrste nenevarnih odpadkov, pri čemer se skupna količina nevarnih odpadkov oziroma skupna količina nenevarnih odpadkov ne povečuje.«
Predlog: zgornji odstavek se črta, ker ni pomembna samo količina, ampak tudi vrsta odpadka, še posebej iz kemijskega in požarnega vidika. Nesreč in požarov je zaradi tega bilo že več.
Comments