ČEZATLANSKI SPORAZUMI – Deregulacija na okoljskem področju

Evropska komisija je odkrito priznala, da bo trgovinski sporazumi okrepili pritisk na okolje pri čemer pa spregleda dejstvo, da bodo to njihovo odločitev “plačali” naši zanamci! V primeru njegove uveljavitve namreč “vsak scenarij” o prihodnosti trgovine med EU in ZDA predvideva povečanje proizvodnje, potrošnje in mednarodnega pretoka dobrin. Tudi sama Komisija v svoji študiji učinkov ocenjuje, da bo to povečanje proizvodnje ogrozilo “tako naravne vire kot biološko raznolikost”. V zvezi z emisijami toplogrednih plinov Komisija ocenjuje, da bi ob zanjo najbolj ugodnem razpletu pogajanj v atmosfero dodal 11 milijonov metričnih ton CO, kar bi spodkopalo zaveze k omejitvi emisij, ki jih je EU sprejela v okviru Kjotskega sporazuma. To se je tudi pokazalo v Limi. Toda nobena od teh ugotovitev ni bila dovolj, da bi Komisija ponovno premislila o svoji podpori sporazumom.

Sporazumi najbolj neposredno ogrožajo nekatere ključne okoljske predpise Evropske unije, za katere je znano, da zagotavljajo precej višjo stopnjo zaščite kot jo zagotavljajo predpisi, ki veljajo v ZDA. Med temi je najpomembnejši tisti, ki ureja uporabo kemikalij, njegov namen a je zaščita zdravja ljudi in okolja pred nevarnimi snovmi, ki jih podjetja uporabljajo v proizvodnji ali v drugih procesih. Gre za predpis REACH, ki velja od leta 2007 in temelji na načelu previdnosti (glej zgoraj), katerega bistvo je, da je industrija tista, ki mora dokazati, da je neka snov varna za uporabo, preden jo je močno odobriti za komercialno uporabo. Nasprotno je v ZDA od leta 1976 v veljavi zakon o nadzoru nad strupenimi snovmi, ki breme dokazovanja, da je neka snov nevarna, nalaga javnemu regulatornemu organu in šele na odlagi tovrstnega dokaza je njeno uporabo močno omejiti. Poleg tega omenjeni zakon veljavlja načelo ‘najmanjše močne stopnje’ morebitnih omejitev. V okviru določil je Agencija ZDA za zaščito okolja uspela vzpostaviti nadzor nad zgolj šestimi kemikalijami od 84 tisočih, ki so v komercialni rabi po letu 1976. Tako sproščen režim neposredno vpliva na stopnjo izpostavljenosti ljudi zdravstvenim tveganjem: medtem ko v EU velja prepoved uporabe v kozmetiki za 1200 snovi, v ZDA podobna prepoved velja za zgolj dvanajst snovi.

Okoljske in civilno-družbene skupine v ZDA že dolgo pozivajo k zamenjavi teh predpisov z novimi, ki bi bili podobni REACH. Na drugi strani podjetniške lobistične skupine odločno nasprotujejo varnostnim zahtevam EU in se zavzemajo za to, da bi deregulacijski program sporazumov prinesel ‘harmonizacijo’ REACH z ohlapnejšimi predpisi, ki veljajo v ZDA. Evropska komisija sicer prepoznava temeljno nezdružljivost med pristopoma EU in ZDA, toda v imenu svojih industrijskih partnerjev še vedno vztraja, da je njen cilj “zbliževanje in priznavanje predpisov v kemičnem sektorju”. Ko gre za za odpravo predpisov na okoljskem področju v okviru sporazumov, se evropska podjetja z veseljem pridružujejo temu stališču. Po njihovem mnenju obstoječi predpisi dajejo nepošteno prednost njihovim globalnim tekmecem.

Deregulativni program sporazumov ogroža tudi številne druge pomembne okoljske predpise. Trajnostne zahteve direktive EU o obnovljivi energiji so se znašle na udaru ameriških proizvajalcev biogoriva, ki jim je precej do ‘harmonizacije’ EU predpisov z ameriškimi, ki nudijo nižje standarde zaščite. Ameriška vlada v okviru pogajanj o sporazumih spodkopava tudi direktivo EU o kakovosti goriv, s čimer želi ameriškim rafinerijam olajšati izvoz, ki jo pridobivajo iz katranskega peska in ima uničujoče posledice za okolje. Sporazumi bi tudi odprli vrata v Evropo za velike količine zemeljskega plina, pridobljenega iz naftnih skrilavcev, kar bi vplivalo na širitev hidravličnega drobljenja (fracking) v ZDA, hkrati pa bi ameriškim podjetjem omogočil spodbijanje prepovedi hidravličnega drobljenja v Evropi. Energetsko podjetje Lone Pine Resources iz ZDA že sedaj na podoben način, v skladu s pravili NAFTA, tudi kanadsko vlado zaradi njenega moratorija na hidravlično drobljenje v Quebecu.

ZARADI ZGORAJ NAVEDENEGA PODPIŠITE PODPIŠITE PETICIJO PROTI ČEZATLANSKEMU SPORAZUMU :

TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije). Peticijo lahko podpišete na:

http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije

V IMENU TE IN PRIHODNJIH GENERACIJ SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠ PODPIS!

Pripis:Upravičeno lahko torej razumemo, da pri sporazumih med ZDA in EU ne gre za pogajanja med dvema trgovinskima partnerjema in tekmecema, temveč za poskus transnacionalnih korporacij, da na obeh straneh Atlantika odprejo nove trge, obstoječe pa podvržejo deregulaciji.

ALPE ADRIA GREEN – ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!