ZMAGOVALEC ČRNE LISTE AAG ZA LETO 2018
Na predlog Komisije pri UO AAG ”ZA IZBIRO NAJBOLJ NEEKOLOŠKE OSEBNOSTI LETA” je UO AAG v sredo 23.01.2019 potrdil da se, kot >ZMAGOVALCA ČRNE LISTE AAG ZA 2018< razglasi Mestno občino Ljubljana, MOL, za projekt kanal C0 in sicer zato ker MOL:
– gradi kanalizacijo velikega pretoka v vodonosniku od Broda do Ježice, ki je glavni (iz)vir Ljubljanske pitne vode;
– ve, da velike koncentracije nevarnih odpadnih voda ne sodijo v vodonosnik, ki zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90% dnevnih potreb po pitni vodi, zato tega niti z besedo ni omenila v vlogi za EU sredstva, ARSO, ki je izdal vodno soglasje pa je to namerno zamolčal;
– ve, da potresno aktivna geološka prelomnica le sto metrov pod površjem razpolavlja vodonosnik od Broda do Ježice, da sunkovita, tudi pet metrov visoka nihanja podtalnice v vodonosniku sprožajo močne geohidrološke sile, kar bo trajna grožnja za poškodbe kanalizacijskih cevi, v vlogi EU, v identifikaciji tveganj pa tega sploh ne omenja;
– ve, da je vodonosnik neprimerno okolje za umestitev večgeneracijskega objekta kanalizacije velikega pretoka, a so v MOL prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode;
– ve, da je zaradi napačnega izbora trase v (iz)viru pitne vode med Brodom in Ježico s projektom za kanal C0 vse narobe, zato je maja 2018 predstavila variante popravila slabega projekta, nove trase, ki ne bi ogrožala vodnega vira pa ni ponudila;
– krši vsa pravila pogodbenih odnosov, ker izvaja dela brez načrta za izvedbo, ki bi po normativih FIDIC moral odpraviti vse napake, zato deluje v nasprotju z veljavnimi predpisi RS in pogodbenimi predpisi EU.
OPN MOL 2010 BAZA OKOLJSKIH DEGRADACIJ
MOL je s spornim sprejemom OPN MOL 2010 umestil kanalizacijo na območje življenjsko pomembnega vodnega vira, v vodonosnik od Broda do mostu čez Savo na Ježici. Znano je, da del Save prav tu ponika v prod vodonosnika, se v njem v toku prečiščuje in čista, kot na izvirih Save, v slapu Savica ali vrelcih Zelencev, odteka na bližnje vodnjake Šentvid in Kleče, kjer se povsem naravna črpa v vodovodni sistem Ljubljane. Zato je ta vir dejansko izvir Ljubljanske pitne vode. Vodonosnik od Broda do Ježice zagotavlja Ljubljani 90% dnevnih potreb po pitni vodi.
MOL-ova TRGOVINA Z ODPADNIMI VODAMI OGROŽA (IZ)VIR PITNE VODE
MOL je kmalu po sprejemu OPN na vodovarstvenem območju (VVO) med Brodom in Ježico naročil projekt mega-kanalizacije premera 1.200 mm, čeprav tu ni potreb po priključkih na kanalizacijo. Poslovni interes, ustvariti pogoje komercialnega prenosa kanalizacije z najnižjimi stroški in čim prej pograbit EU sredstva, so v MOL-ovi politiki postavljeni visoko nad javni interes varovanja vodnega vira. Zato je MOL umestil kanalizacijo na dostopno pot, ki je v večinski javni lasti, računajoč, da bo s tem izločil okoliške lastnike zemljišč kot stranke v upravnih postopkih. Javna pot ni ravna črta najkrajših razdalj, kar je za izbrano gravitacijsko odtekanje odplak tudi primerno, ampak gre za dve skoraj vzporedni, več kot sto metrov oddaljeni in prekinjeni poti. Njuna kanalizacijska povezava tako oblikuje velik okljuk, meander, ki zaseda bistveno večjo površino vodonosnika od ravne povezave. Stroka ve, da se v izogib številnih motenj, gravitacijski naklon z visokimi pretočnimi obremenitvami ne vodi po ovinkih. MOL je med tem že prepričal župana Vodic in Medvod, da sta odstopila od svojih, že sprejetih planov za odpadno vodo (Medvode so zato plačale pol milijonsko kazen) in zakupile kapacitete kanala C0, kot so imenovali kanalizacijo od Broda do Ježice in naprej do čistilne naprave Zalog, kamor bi MOL prenašal njihove odpadne vode.
MOL V TAJNOSTI IN SAMOVOLJNO GRADI SVOJ KANAL C0
MOL je na osnovi neprimernega prostorskega akta za VVO od Broda do Ježice, OPN 2010 in v prikrivanju pred strokovno in prizadeto javnostjo ter lastniki zemljišč, z vsemi sredstvi, tudi izsiljevanjem vlade RS s tožbo, ter neustreznim projektom pridobil zavajajoče gradbeno dovoljenje (GD) za kanal C0 kot manj zahteven objekt, čeprav gre za kanalizacijo velikega profila, ki sodi v kategorijo zahtevnih objektov. Gradbeno dovoljenje je nepopolno, ker nima logično povezanih parcel, natančnih geodetskih izmer, zakoličb trase in služnosti (vseh) lastnikov na prečnih parcelah in ob javnih poteh, zato ne more urediti funkcionalnih gradbišč ob trasi kanala C0 itd. Kršena je tudi Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja s prilogami (Uredba) v postopku pridobitve soglasij in GD ni upoštevalo, da gre za zahtevni objekt, za življenjsko pomemben vodonosnik ni bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (PVO) in ni bilo javne razprave, ki bi omogočila udeležbo javnosti pri projektu za katerega velja najvišji javni interes.
IZVEDBA NE POTEKA PO VELJAVNIH PREDPISIH IN POGODBENIH ZAVEZAH
MOL je s pomanjkljivim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, (tistim, ki ga je septembra 2014 Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v odgovoru na tožbo, označila za »pavšalni projekt«), pričela z izvedbo kanala C0 v vodonosniku med Brodom in Ježico. Izvedba poteka brez projekta za izvedbo (PZI) izdelanim v skladu z normativi FIDIC, na katerega bi VO-KA morala izdati soglasje (pogoj iz GD). Po pogodbenih zavezah bi MOL morala delovati po normativih FIDIC in v tej zvezi s PZI odpraviti vse nakopičene napake okrog kanala C0, ter delovati v skladu z vsemi veljavnimi predpisi RS. Dejstva so nasprotna. Brez služnosti, geodetskih in geoloških izmer, natančnih zakoličb trase, tehničnih rešitev izvedbe, statičnih izračunov in številnih drugih pomanjkljivosti, je na gradbišču kaos, MOL-ovi bagerji nasilno, brez pravne podlage, vdirajo na zemljišča lastnikov. Zrevoltirani in ponižani lastniki na pomoč kličejo inšpekcijo in policijo, ki je večkrat posredovala in prekinjala gradnjo, ker izvajalec razen gradbenega dovoljenja druge ustrezne izvedbene in pogodbene dokumentacije ni mogel predstaviti.
POŠKODBE KANALIZACIJE BODO OBJEKTIVNA STVARNOST
Na tem območju se bo v stalnem pretoku zadrževalo več tisoč ton mešanih gospodinjskih, industrijskih, fekalnih, meteornih in drugih odplak kanalizacije. Ta prostorsko okoljski in infrastrukturni koncept je zgrešen in nepotreben. Ljubljana, ki ima dobro razvejano kanalizacijsko omrežje, kanalizacijskih priključkov na območju dragocenega vodnega vira med Brodom in Ježico ne potrebuje. To je dokaz, da MOL spodbuja dokazano škodljiv večgeneracijski objekt, katerega potencial, ekološka bomba, bo trajna grožnja onesnaženja in zastrupitve vodnega vira in pitne vode. Ta prihodnost, ki ni daleč je najslabša popotnica prihajajočim generacijam.
Vodonosnik Ljubljanskega polja je neukročena narava. Le nekaj deset metrov pod površjem ga med Brodom in Ježico preči geološka prelomnica, ki ustvarja aktivno potresno dogajanje. Nihanje vodostaja hudourniške Save, katere del ponika v vodonosnik, ustvarja v vodonosniku sunkovita, več metrov visoka nihanja podtalnice. Ob spletu pričakovanih hidrogeoloških in potresnih aktivnosti v vodonosniku, lahko naravne sile poškodujejo cevi kanala C0, nevarne odplake bi odtekale in onesnaževale vodonosnik in pitno vodo ter ogrožale zdravje in življenja ljudi. To so realne napovedi, kakor tudi dejstvo, da bi močan potres sprožil izliv tisočih ton nevarnih odplak, ki bi trajno onesnažile vodonosnik in podtalnico, Ljubljana pa bi ostala brez naravnega vira in zajema pitne vode.
Nenazadnje, če upoštevajmo dejstvo, da je kanal C0 večgeneracijski projekt, da se materiali kanalizacijskih cevi starajo in da vsa postarana kanalizacija pušča, si ponovimo vprašanje:
– zakaj MOL gradi kanalizacijo velikega pretoka nevarnih odpadnih voda v glavnem (iz)viru ljubljanske pitne vode?
– Kakšna družba, strokovna znanja in etična zadržanja sploh dopuščajo takšne strašljive projekte, ki jim v svetu ne najdemo para?
– Ustava RS, 70. a člen,(3): »Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.«
– Na potezi je pravna država, ki mora ustaviti izvajanje kanalizacije v vodnem viru od Broda do Ježice, ki ustvarja pitno vodo za Ljubljano in v tem oziru ni tržno blago.
Iz AAG smo 24.10.2018 leta poslali sledečim predstavnikom pravne države:
– g. Jure Leben, minister Ministrstvo za okolje in prostor RS;
– Dragica Hržica, glavna inšpektorica Inšpektorat RS za okolje in prostor;
– g. Drago Šketa, generalni državni tožilec Vrhovno državno tožilstvo RS;
– mag. Tatjana BOBNAR, V. d. generalnega direktorja policije,
– Varuh človekovih pravic RS
Od vseh zgoraj navedenih sta se odzvala samo Varuh človekovih pravic RS ter Minister MOP Jure Leban, ki je sicer organiziral sestanek na MOP vendar kljub naši zahtevi, da nam dostavijo zapisnik sestanka, ki ga je sklical Aleš Prion – sekretar na MOP, le tega do danes nismo prejeli.
Prav tako smo iz AAG 24.10.2018 poslali “Javni poziv predsedniku Republike Slovenije, gospodu Borutu Pahorju, vrhovnemu poveljniku obrambnih sil RS, za takojšnjo ustavitev del na kanalu C0, preko strateško pomembnega glavnega vodovarstvenega območja glavnega mesta RS Ljubljane”. Urad predsednika države je sicer 26. 10.2018 predal zadevo v reševanje in ukrepanje Ministrstvu za obrambo, vendar do danes s tega ministrstva niti iz urada predsednika države nismo prejeli odgovora.
Država od NVO, ki delujejo v javnem interesu zahteva vsakoletna poročila o delu in finančna poročila ne glede ali finančno podpre delo NVO ali ne, politika, ki pa vodi državo pa si pridrži pravico ali bo na dopise in razne pripombe na osnutke uredb in zakonov NVO odgovorila ali ne.
ČUDNO, PA PRAVIMO, DA ŽIVIMO V PRAVNI DRŽAVI!
Povezave:
Dr. Anže Logar: Onesnaževanje vodonosnika v Ljubljani ogroža ustavno pravico do čiste pitne vode
torek, 29. 01. 2019
Kako bo vlada Marjana Šarca zagotovila uresničevanje ustavne pravice do čiste pitne vode v okviru gradnje kanalizacijskih vodov na vodonosniku Ljubljana?
Poslanec SDS dr. Anže Logar je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z gradnjo kanalizacijskih vodov na vodonosniku Ljubljana.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila Mestno občino Ljubljana (MOL) zaradi projekta gradnje kanalizacije velikega pretoka na vodonosniku – projekt kanal C0. Omenjena organizacija je pred časom pripravila precej obširno analizo, v kateri med drugim piše: »Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabilo njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.« Ob tem se moramo zavedati, da vodonosnik zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi, zato je eksistencialnega pomena za to regijo.
Prebivalce MOL upravičeno skrbijo nepravilnosti v postopku, ki ne dajejo zaupanja v premišljenost in dobronamernost projekta. Prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014 je bilo izdano, kot da gre za nezahteven objekt, s čimer se je doseglo, da ni bila izvedena presoja vplivov na okolje. Tudi z drugim gradbenim dovoljenjem, kjer je bilo potem vendarle dorečeno, da gre za zahtevni objekt, so vsi ostali pogoji ostali enaki. MOL je po oceni AAG zavajal v vlogi za EU sredstva, molči pa tudi o potresni izpostavljenosti območja, zato AAG ocenjuje, da so v občini »prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode.«
V AAG so se oktobra lani obrnili med drugim tudi na glavno okoljsko inšpektorico Dragico Hržica, a odgovora, kot navajajo, niso prejeli. Minister za okolje in prostor Jure Leben je 17. decembra 2018 v Državnem zboru na moje ustno poslansko vprašanje odgovoril: »Za dotični primer lahko še povem, da smo dobili nekaj prijav s terena. Ogled je bil narejen, jarki so bili zakopani. Ker se je velik del tega projekta financiral iz evropskih virov, smo na ministrstvu tudi prosili za projektno dokumentacijo. Projektna dokumentacija se bo pogledala. In tudi na tistih koncih, kjer je bila prijavljena nepravilna izvedba, se bo stvar pogledala. Če zadeva ni narejena po projektu, za katerega so pridobljena evropska sredstva, bo zadevo treba sanirati.«
Pravica do čiste pitne vode je bila v preteklem mandatu vpisana v Ustavo Republike Slovenije, je torej ustavna kategorija, ki jo je treba varovati.
Zato na Vlado RS naslavljam naslednja vprašanja:
1. Kako bo vlada zagotovila uresničevanje ustavnega določila na omenjenem primeru v Mestni občini Ljubljana?
2. Kako vlada ocenjuje neodzivnost pristojne inšpekcijske službe v komunikaciji z nevladno okoljsko organizacijo AAG?
3. Minister za okolje in prostor je 17. decembra lani napovedal pregled projektne dokumentacije in prijav. Kakšne se ugotovitve in kateri ukrepi so predvideni? Katere konkretne ukrepe je do sedaj sprejel in izvedel minister Leben?
4. Vladna stranka SD je v svoj predvolilni program zapisala: »Na območjih, ki so pomembna za varovanje pitne vode, ne bomo sofinancirali investicij, ki povečujejo tveganja za kakovost pitne vode.« Ali ste v konkretnem primeru dobili kakšen predlog/pobudo/vprašanje s strani predstavnikov koalicijske SD?
5. Kanalizacijski vodi se pospešeno postavljajo tudi v Stanežičah, in sicer na način, ki ne zagotavlja nepropustnosti kanalizacijskih vodov. Kako lahko Ministrstvo za okolje in prostor RS dovoljuje nadaljevanje sporne gradnje na vodovarstvenem območju, ne da bi predhodno zaključilo s pregledom dokumentacije in potrdilo skladnost dokumentacije z normativno predlogo in okoljevarstvenimi standardi?
Comments