Vse dejavnosti na tleh se poznajo na pipi
Več kot 90 odstotkov Slovencev deklarativno skrbi za okolje, a v resnici jih tako ravna manj kot pet odstotkov.
Mihael Jožef Toman, Biotehnična fakulteta v Ljubljani Foto: Igor Zaplatil/Delo
Ljubljana – Ljudje si pod pojmom čista voda predstavljajo čisto različne stvari, ugotavlja Mihael Jožef Toman, redni profesor z biotehniške fakultete. Manjka zavedanje, da vse, kar poškropimo po tleh pa tudi zlijemo v straniščno školjko, najde pot do pipe.
Toman je po izobrazbi biolog, ukvarja pa se večinoma z ekologijo, stanji in procesi v vodnih okoljih. Še kot otrok je doživel odprtje spodnje zapornice na hidroelektrarni Moste, ko je sediment, poln fenolov iz železarne, odneslo po Savi. To je pomorilo ribe do Zbiljskega jezera, v dolžini 45 kilometrov. V Sloveniji smo prepričani, da smo zelo bogati z vodo. Smo res? Vodno bogastvo Slovenije je res veliko, vendar v količinskem smislu. Pri upoštevanju kakovosti pa si upam na podlagi raziskav, ki smo jih delali sami, pa tudi na podlagi javno dostopnih podatkov trditi, da razmere pogosto vzbujajo skrb. V zdravstvenem smislu lahko Slovenijo razdelimo na vzhodni in zahodni del. Ta delitev je zanesljivo povezana s kakovostjo vodnih virov. Med pomembnimi vzroki za slabšo vodo na vzhodu sta kmetijstvo in raba gnojil in zaščitnih sredstev za rastline. Slovenska posebnost pri tem je, da doma uporabimo več zdravil, na polju pa več gnojil, da bo »bolje prijelo«. Kaj se nam torej zdaj dogaja? Rastline, ki so jim hranila in zaščitna sredstva namenjena, teh ne sprejemajo v celoti. Ostanek skozi peščene filtre pride v podtalne vode. V Sloveniji pa je podtalnica vir pitne vode za več kot 90 odstotkov prebivalcev. Na naše pipe dobimo rezultat našega delovanja na površini. Kmetijstvu dodajmo še razpršeno poselitev in nezgrajene kanalizacijske sisteme v državi. Manj kot polovica prebivalcev ima stranišče in kopalnico priključeno na kanalizacijski sistem, ki se konča s čistilno napravo. Dela država napako, ko razmišlja, da bi vrnila greznice med sprejemljive rešitve? S tem se ne bi mogel bolj strinjati, to bi bil ogromen korak nazaj. Moramo pa vedeti, da tudi čistilne naprave ne čistijo vode, zgolj razbremenijo jo organskih snovi, delno vplivajo tudi na vsebnost patogenih organizmov. Nič pa ne zmanjšajo onesnaženja s pesticidi, iz vode ne odstranijo nevarnih snovi v čistilih, niti motilcev endokrinega sistema, kancerogenih in mutagenih snovi.
Celoten članek:
MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER “ALPE ADRIA GREEN” | c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na GMS:
051 311 450 ali po email: info@alpeadriagreen.com
AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo
Comments