V novi zaloški gospodarski coni več kot 500 delovnih mest

Peter Pahor – dnevnik

Ljubljanski mestni svet bo konec meseca obravnaval osnutek prostorskega akta za novo gospodarsko cono med Zaloško cesto in železniško ranžirno postajo v Zalogu. Koordinator projekta obljublja, da bodo v njej le logistični center, trgovina in upravni prostori tuje trgovske družbe.

Nova gospodarska cona naj bi zrasla v neposredni bližini zaloške ranžirne postaje. (Foto: Jaka Adamič)

V Zalogu so na novico o novi gospodarski coni med Zaloško cesto in železniško ranžirno postajo reagirali izrazito odklonilno. Tamkajšnja civilna iniciativa se je povezala z okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green in opozorila, da imajo v svojem okolju že dovolj hrupa, tresljajev in škodljivih emisij na širšem območju ranžirne postaje ter da si ne želijo, da bi se pri njih zgodila takšna ekološka katastrofa, kot se je nedavno na Vrhniki. Javno objavljen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za novo gospodarsko cono kaže, da so njihove bojazni odveč.

Za gospodarsko cono se zanima tuja trgovska družba

V gospodarski coni po predlaganem osnutku namreč ni ne proizvodnih ne predelovalnih dejavnosti. Predvideni so trgovski center, poslovni prostori, logistični center in transformatorska postaja. Tudi Tomaž Bole, lastnik in direktor družbe Bolt, ki se v imenu lastnikov zemljišč pogaja z investitorjem, zagotavlja, da krajani zaradi nove gospodarske cene zagotovo nikakor ne bodo potegnili krajše.

»Ne razumem, kako lahko coni nasprotujejo, ne da bi vedeli, kakšne dejavnosti se bodo tam izvajale. Kajti upoštevali smo vse argumentirane pripombe nasprotnikov. Največja bojazen je recimo bila, da bo tu kakšna umazana industrija, kar se ne bo zgodilo, saj se dogovarjamo s trgovsko družbo, ki bi tu imela trgovino, upravne prostore in logistični center,« pravi Bole.

A Minka Jerebič, članica sveta četrtne skupnosti Polje, pravi, da to ne bi bil prvi primer, da je občina krajane izigrala. »Ljudje coni še vedno ostro nasprotujejo. Še vedno se spominjajo, kako so jih prinesli naokrog s cono na območju bivše žage, kjer sta začela delovati obrata za proizvodnjo plastike. Najprej pravijo, da bo gospodarska cona, nakar se tam pojavi proizvodnja,« pravi Jerebičeva in poudarja, da po njenih informacijah projektu nasprotuje tudi več lastnikov zemljišč na območju bodoče cone.

Kar pa po besedah Boleta ne drži: »Na območju, kjer je predviden projekt logističnega centra, trgovine in upravnih prostorov, je okoli štirideset lastnikov zemljišč, ki so skupaj lastniki približno petnajst hektarjev zemljišč. Z vsemi imam podpisan dogovor o prodaji, ki določa najnižjo ceno, in pridobljeno soglasje za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Tudi sam sem lastnik manjšega zemljišča. Za projekt je vsekakor nujno, da vsi sodelujemo, ker sicer ne bo izvedljiv. Z investitorjem imamo že podpisano pismo o nameri, trenutno tudi že pogodbo.« Investitor naj bi bila tuja trgovska družba, ki je že prisotna na slovenskem trgu. V projekt naj bi vložila od petdeset pa tja do do osemdeset milijonov evrov, v novi gospodarski coni pa naj bi delo dobilo več kot petsto ljudi.

Pred gradnjo obsežne naložbe v cestno infrastrukturo

Po osnutku občinskega prostorskega načrta bo pred gradnjo cone treba zgraditi novo povezavo med Agrokombinatsko in Hladilniško cesto ter navezavo na Zaloško cesto, ki jo bodo rekonstruirali med podvozom pod tiri in Cesto 30. avgusta, tako da bo tovorni promet povezan s štajersko avtocesto prek te povezave in Ceste v Prod. »Na Zaloški cesti pa bo z aktiviranjem gospodarske cone prepovedan promet tovornih vozil skozi naselja Polje, Slape, Kašelj in Zalog,« je določeno v osnutku prostorskega načrta za cono. Poleg omenjenih sprememb cestne infrastrukture so predvideni še nova nivojska prehoda za pešce in kolesarje na zahodu nove cone in priključku ulice Minke Bobnar ter dodatni hodnik za pešce na južnem robu Zaloške ceste. Predvidena je tudi navezava cone na omrežje LPP z novim avtobusnim postajališčem.

Predsednik sveta četrtne skupnosti Polje Anton Podobnik pravi, da kljub zagotovilom, da se zaradi prometa in dejavnosti v gospodarski coni kakovost bivanja prebivalcev ne bo poslabšala, nekaj sosedov coni nasprotuje. »Moje osebno mnenje je, da je cona primerno umeščena v prostor in da so dejavnosti v njej smiselno zaokrožene. Predvsem pa sem vesel, da se niso uresničili strahovi, da bi se v tej coni dogajala predelava odpadkov,« je še poudaril Podobnik.