V AAG prejeli odgovor iz MOP-a glede neurejene zakonodaje na področju vetrnih elektrarn
Alpe Adria Green – mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je 7. julija 2014 ter ponovno 24.11.2014 na državne organe poslala URADNO STALIŠČE ALPE ADRIA GREEN DO POSTAVITEV NOVIH VETRNIH ELEKTRARN v katerem smo med drugim zapisali, da v slovenski zakonodaji ni navedenih določil za postavitev vetrne elektrarne, ki bi opredelila razdaljo med VE in stanovanjskim objektom, ki bi bila varna in ne bi imela vpliva na zdravje ljudi. To področje ni zakonsko urejeno in da bomo zaradi neurejene zakonodaje v AAG zaradi načela previdnosti zagovarjali iz načela previdnosti graditev vetrnic v oddaljenosti 2500 m in ne 800 m kot jih sedaj brez podlage zagovarja država vse dokler nam strokovnjaki in zato pristojne institucije ne bodo dokazale, katera je (še) varna razdalja izgradnje vetrnic od stanovanjskega objekta, ki ne bi imela negativnega vpliva na zdravje.
V nadaljevanju smo zapisali, da bomo v AAG vztrajali, da se zaradi postavitve VE ne smejo spreminjati DPN ter OPN-i, kjer so kmetijska zemljišča ali pa se želi VE postaviti na območjih zaščitenih z Naturo 2000 ter v krajinskih parkih. Po mnenju Alpe Adria Green brez ustreznih zakonskih podlag priprava DPN (in OPN) za vetrne elektrarne ni mogoča. AAG je nestrinjanje glede umeščanja VE v prostor v Občini Divača podala tudi pripombe, ki smo jo naslovnikom poslali kot prilogo.
Lokacija vetrnic Senožeška Brda
Na naš dopis se je 07.01.2015 odzvalo Ministrstvo za okolje in prostor.
V odgovoru so zapisali, da Državni prostorski načrt za park vetrnih elektrarn Senožeška brda (v nadaljnjem besedilu: DPN) je trenutno v fazi izdelave študije variant in okoljskega poročila.
Postopek priprave DPN poteka v skladu z določbami Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZUPUDPP). V sklopu priprave študije variant, ki je v začetni fazi, bo izdelano tudi okoljsko poročilo, ki bo še posebej preverilo vplive vetrnih elektrarn na ljudi in na ostale sestavine okolja. Preverjena bodo vsa potencialna stojišča vetrnih elektrarn in v kolikor se bo za posamezno stojišče izkazalo, da je z okoljskega vidika neustrezno, bo to stojišče izločeno iz nadaljnje obravnave. V dosedanjih fazah so bila izločena vsa stojišča, ki so bila oddaljena manj kot 800 m od stanovanjskih objektov in vsa stojišča, ki posegajo na območje Natura 2000, ter dve stojišči na območju, kjer je predvidena širitev kamnoloma.
V odgovoru so priznali, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb, ki bi opredeljevala minimalno razdaljo med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti. V zvezi z reševanjem te problematike sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor že pristopila k aktivnostim. V novembru 2014 sta se sestala z Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in predlagala skupno reševanje problematike, predvsem v zvezi s prenovo zakonodaje, ki ureja področje hrupa. Novi predpisi bodo , v kolikor bodo strokovne študije izkazale, da je to področje treba posebej urediti, vključevala tudi področje nizkofrekvenčnega hrupa.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je že pristopil k pregledu epidemioloških študij, na podlagi katerih bi lahko postavili mejne vrednosti in na njihovi podlagi določili potrebno oddaljenost vetrnih elektrarn od stanovanjskih objektov. V kolikor ne bo izdelanih ustreznih študij in meritev infrazvoka in nizkofrekvenčnega zvoka, bo pri pripravi predpisa in določitvi mejnih vrednosti upoštevano previdnostno načelo, pri čemer bodo upoštevane izkušnje petih primerljivih držav. Glede na to, da se s to problematiko srečujejo tudi v drugih državah sveta in državah evropske unije, je pričakovati da bodo na tem področju v naslednjem letu, na nivoju Evropske komisije in/ali svetovne zdravstvene organizacije, pripravljene nove informacije in smernice, so še zapisali v odgovoru.
V Alpe Adria Green bomo zahtevali tudi odgovore na naša vprašanja, ki smo jih zastavili v dopisu (povezava spodaj). Pozorno bomo spremljali, da bodo na Ministrstvu izpolnili obljube v zvezi z zakonodajo po EU normativih. V kolikor jo ne bodo ali pa se z njo ne bomo strinjali, bomo v AAG ustrezno ukrepali.
Povezavi:
URADNO STALIŠČE ALPE ADRIA GREEN DO POSTAVITEV NOVIH VETRNIH ELEKTRARN:
AAG PODAL PREDLOGE SPREMEMB NA JAVNO RAZGRNJEN DOPOLNJEN OSNUTEK OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) OBČINE DIVAČA:
TRGOVINSKI SPORAZUM EU-ZDA
DRŽAVA JE KONČNO PRIZNALA, DA SPLOH NIMA MERIL IN PREDPISOV O TEM, KAKO BLIZU HIŠAM LAHKO STOJIJO VETRNE ELEKTRARNE.
Foto: Marica Uršič Zupan
“Zavedamo se problema, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb, ki bi opredeljevale minimalno razdaljo med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti,” je priznalo ministrstvo za okolje v odgovoru okoljski organizaciji AAG, ki ga je v zvezi z načrti za vetrne elektrarne okrog Senožeč opozorila na neurejeno zakonodajo.
SENOŽEČE > Alpe Adria Green, mednarodno društvo za zaščito okolja in narave, dejavno sodeluje s krajani Senožeč, Laž, Dolenje vasi in Gabrč, ki nasprotujejo gradnji vetrne elektrarne Senožeška brda okrog njihovih vasi.
Država priznala, da nima predpisov
Ker kljub nasprotovanju divaškega občinskega sveta in večine domačinov, jasno izraženem tudi na referendumu, država na pobudo družbe Vepa nadaljuje s postopkom Državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno, so iz AAG že julija lani pristojno ministrstvo opozorili, da v slovenski zakonodaji ni določene varne razdalje med vetrno elektrarno in stanovanjskimi hišami.
Ker odziva do pozne jeseni jeseni ni bilo, so dopis ponovili konec novembra in ta teden vendarle prejeli odgovor ministrice za okolje Irene Majcen. V njem je priznala, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb o minimalni razdalji med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti. Zato sta ministrstvo za infrastrukturo in za okolje in prostor že “pristopila k aktivnostim: v novembru 2014 sta se sestala z Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim Inštitutom za javno zdravje in predlagala skupno reševanje problematike, predvsem v zvezi s prenovo zakonodaje, ki ureja področje hrupa,” je zapisala ministrica.
Nizkofrekvenčni hrup
Neurejeno je predvsem področje nizkofrekvenčnega hrupa, na katerega že ves čas opozarjajo nasprotniki vetrnic na Senožeških brdih. “Novi predpisi bodo vključevali tudi področje nizkofrekvenčnega hrupa, če bodo strokovne študije izkazale, da je treba to posebej urediti,” je zagotovila ministrica.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je že začel pregledovati epidemiološke študije, na podlagi katerih bi lahko postavili mejne vrednosti in tako določili potrebno oddaljenost vetrnih elektrarn od bivališč. Kot še dodaja ministrica, bo, “v kolikor ne bo ustreznih študij in meritev infrazvoka in nizkofrekvenčnega zvoka, pri pripravi predpisa in določitvi mejnih vrednosti upoštevano previdnostno načelo.” Pri tem bodo upoštevali izkušnje petih primerljivih držav.
Predsednik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard pravi, da bodo pozorno spremljali, ali bodo na ministrstvu izpolnili obljube v zvezi z zakonodajo po evropskih normativih. “V kolikor je ne bodo ali pa se z njo ne bomo strinjali, bomo ustrezno ukrepali,” je dejal.
V okoljevarstveni organizacije so prepričani, da bi morali iz načela previdnosti graditi vetrnice najmanj 2500 metrov od stanovanjskih hiš in ne le 800 metrov, kot so do zdaj upoštevali pripravljalci državnega prostorskega načrta.
Ti so doslej izločili stojišča, ki so bila oddaljena manj kot 800 metrov od stanovanjskih hiš, poleg teh pa tudi vsa stojišča, ki posegajo na območje Natura 2000, ter dve stojišči na območju, kjer je predvidena širitev kamnoloma.
MARICA URŠIČ ZUPAN
Comentarios