Ugledni kemik: Kar se je zgodilo v Kemisu, ni bila nesreča, ampak velika malomarnost
24 ur.com
“To sploh ni nesreča, to je malomarnost,” meni Tomaž Ogrin, raziskovalec z Instituta Jožefa Stefana. Okoljevarstveno dovoljenje Kemisovo obratovanje med drugim pogojuje z javljalniki hlapov, senzorji za plamene in nenehnim nadzorom. “Če bi bil kdo zares tam, bi še pred izbruhom požara moral ugotoviti, da je nekaj narobe,” meni.
Minuli ponedeljek je zagorelo v tovarni Kemis pri Vrhniki. Pristojne službe so podale prve ocene onesnaženja in priporočila, a to ni pomirilo zaskrbljenih prebivalcev. Čez vikend so tudi v naši redakciji zvonili telefoni, ljudje so spraševali, kakšno je trenutno stanje. “Ne zaradi škode, zanima nas zaradi našega zdravja in zdravja naših otrok,” nam je še včeraj po telefonu dejala Metka iz Vrhnike. “Preplašeni smo, od zadnjih obvestil dalje ne vemo ničesar, ne obveščajo nas sproti,” pravi in dodaja, da so pričakovali, da jih bodo pristojni o stanju v okolju dnevno obveščali, tudi čez vikend. S sokrajani se sprašuje, kaj naj naredijo z vrtninami. Kaj sploh lahko jedo? Ali morajo takoj vse uničiti? Bo požar pustil posledice tudi na sadju, zelenjavi, ki še raste?
Prve ocene onesnaženja in priporočila pristojnih služb niso pomirile zaskrbljenih prebivalcev. (Foto: Damjan Žibert)
Gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije je na svoji spletni strani objavilo informacijo, da je bilo podaljšek nadstrešnice gradbeno dovoljenje izdano 21. aprila, torej približno tri tedne pred nesrečo. Satelitski posnetek pa da dokazuje, da je ta dodatna nadstrešnica tam že najmanj od leta 2013, ko je nastal pričujoči posnetek. To bi pomenilo, da je Kemis v bistvu legaliziral črno gradnjo.
Viktor Razdrh, poveljnik Civilne zaščite občine Vrhnika, je za 24ur.com najprej pojasnil, da nekih drastičnih sprememb ni, zato se morajo prebivalci držati navodil, ki jih je konec tedna izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Kot je pojasnil, so v teku analize vzorcev, šele na podlagi teh pa lahko nato pristojni organi pripravijo nova priporočila in opozorila. Še vedno torej velja, da odsvetujejo uživanje vrtnin, ki so bile neposredno izpostavljene oblaku dima. Za ostale je manj verjetno, da so onesnažene, a gotovosti ni.
Mnenje uglednega kemika: Kar se je zgodilo v Kemisu, ni bila nesreča, ampak velika malomarnost!
Ugledni kemik in okoljevarstvenik Tomaž Ogrin je za 24UR dejal, da to, kar se je zgodilo v Kemisu, ni bila nesreča, ampak velika malomarnost. Kot pravi, množica varnostnih in protipožarnih predpisov onemogoča takšne dogodke, če se jih obrat z nevarnimi snovmi seveda drži.
“Kako je lahko prišlo do tako velikega požara, meni ni jasno. V kemiji se to enostavno ne sme zgoditi. To ni letalska nesreča. To sploh ni nesreča, to je malomarnost,” pravi Ogrin in dodaja, da okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je Arso lani celo dopolnil s še strožjimi zahtevami, Kemisovo obratovanje pogojuje z izjemno natačnimi varnostnimi in protipožarnimi ukrepi. Predvideva javljalnike hlapov, senzorje za plamene in nenehni nadzor prostorov. “Če bi bil kdo zares tam, bi še pred izbruhom požara moral ugotoviti, da je nekaj narobe,” meni.
Tomaž Ogrin, ugledni kemik (Foto: POP TV)
Preučil sestavo več kot 750 nevarnih odpadkov
Ogrin je preučil sestavo več kot 750 nevarnih odpadkov, ki jih je Kemis smel zbirati in ugotovil je, da večina vsebuje snovi, ki v stiku z ognjem postanejo zdravju izjemno škodljive, kot na primer dioksin. Med odpadki, ki jih Kemis lahko zbira, so različna topila, katrani, nafta. Še najhuje pa je, če je zagorela katera od nekaj sto snovi, ki vsebujejo klor, meni raziskovalec z Instituta Jožefa Stefana. “Požar plus klor rodita izjemno škodljive snovi, ki se jim reče dioksini. Ti se nalagajo v telesu, povzročijo pa lahko odpoved notranjih organov ali pa raka.”
Oblasti bi morale pritožbe o glavobolih in težavah s sluznico jemati resno
Kot pravi Ogrin, bi morale oblasti pritožbe Vrhničanov o glavobolih in težavah s sluznico jemati zelo resno. Lahko so namreč posledica gorenja žvepla, ko dobimo jedki spojini žveplovodik in dioksid.
Meritve naj opravi neodvisna institucija, po možnosti iz tujine, poleg Vrhničanov zahtevajo tudi okoljevarstveniki iz Alpe Adria Green. Izučili so jih primeri, kot sta Lafarge in celjska cinkarna. Tedaj sta namreč dve isntituciji dobili drugačne rezultate z enakimi meritvami na istih mestih.
V študiji ocene tveganja med pravnimi subjekti, ki se s tem ukvarjajo, ni Kemisa
Proti Kemisu se sicer dviga vse več glasov, ki zahtevajo njegovo izselitev, ker da ne sodi v bližino hiš in območja Nature 2000. S tem se strinja celo ministrica za okolje Irena Majcen. “Ob danes znanih pogojih je veliko vprašanje, ali bi ta objekt lahko bil umeščen v ta prostor.” Na dejstvo, da v dobro leto stari državni študiji ocene tveganja za nesreče z nevarnimi snovmi med pravnimi subjekti, ki se ukvarjajo s takšnimi snovmi, ni Kemisa ter Vrhnike med potencialno ogroženimi občinami, odgovarja, da je skrajni čas, da vse dokumente ponovno preverijo.
Površina potoka Tojnica očiščena, a sanacija bo dolgotrajna
Pristojnim službam je sicer po enem tednu od požara v vrhniškem podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis uspelo očistiti površino potoka Tojnica, v katerega se je med gašenjem požara stekala voda, pomešana s skladiščenimi kemikalijami, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. Ob tem so opozorili, da bo sanacija onesnaženih brežin potoka dolgotrajnejša.
Oljna gošča, ki se je med gašenjem stekala v Tojnico, je onesnažila okoli 100-metrski pas potoka ob tovarni v nasprotni smeri od toka vode. Okoli 30 delavcev podjetja VGP Drava, strokovnjakov službe za varovanje obalnega morja in družbe VGP Hidrotehnik, ki so priskočili na pomoč, je do danes zaključilo s čiščenjem vodne površine Tojnice. Odstranili so obsežne količine oljne gošče, ki se je zadržala za pregradami ob objektu in v meandrih potoka.
Zaradi okoljskih posledic požara v Kemisu so zaskrbljeni tudi Vrhničani, ki so se v soboto zbrali na mirnem protestu v središču kraja. (Foto: Damjan Žibert)
Zaradi zahtevnosti in obsežnosti primera na Policijski upravi Ljubljana težko napovedo, kdaj bo zaključen.
Nevarne snovi so se oprijele obrežne vegetacije
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, se je na celotnem odseku usedlina oprijela brežine in obrežne vegetacije. Gre za nevarni odpadek, ki je zajel 100-metrski pas ob tovarni v nasprotni smeri vodnega toka, so zapisali. Načrpali so okoli 80 kubičnih metrov zaoljenih vod. Oljna gošča je odstranjena, trenutno poteka grobo čiščenje zaoljenih brežin s pomočjo črpalk s šobami ter z namenskimi pršilniki z uporabo sredstev za nevtralizacijo. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bo sanacija onesnaženih brežin dolgotrajnejša. Ko bodo pridobili rezultate podrobnejše analize snovi, ki so se zajedle v brežino, bodo izdelali sanacijski program.
Kar se tiče pitne vode v vodovodu, ni nobenih težav, pravi Razdrh. Kot je spomnil, so strokovnjaki zatrdili, da se voda zajema devet kilometrov stran od nesreče, oblak nesnage pa je šel v drugo smer. Kljub temu so šli vzorci na analizo in tudi v prihodnjih dneh bo tako, saj da morajo to pristojni sedaj periodično spremljati. Ko bodo znani rezultati, bodo tudi glede tega pristojni objavili nova priporočila prebivalstvu, pojasnjuje.
V petek ogled opravili okoljski inšpektorji
Inšpekcija za okolje in naravo je v petek opravila izredni inšpekcijski pregled nesreče, a ugotovitveni postopek še poteka. Tako ugotovitev ne morejo komentirati, so pojasnili.
Kemis gradil na črno?
Kemisu se pa morda obeta tudi obisk gradbenih inšpektorjev. Gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije je namreč na svoji spletni strani objavilo informacijo, da je bilo podaljšek nadstrešnice gradbeno dovoljenje izdano 21. aprila, torej približno tri tedne pred nesrečo. Satelitski posnetek pa da dokazuje, da je ta dodatna nadstrešnica tam že najmanj od leta 2013, ko je nastal pričujoči posnetek. To bi pomenilo, da je Kemis v bistvu legaliziral črno gradnjo.
Na pristojnem ministrstvu so pojasnili, da gradbena inšpekcija ne vodi inšpekcijskega postopka, zato ne morejo dati kakšnih informacij glede legalnosti teh objektov. Bodo pa poizvedovanje obravnavali kot informacijo oz. indic za morebitno uvedbo postopka.
Kakšna so bila zadnja priporočila in informacije?
Uživanje vrtnin
V soboto, peti dan po obsežnem požaru v podjetju Kemis, so krajani Sinje Gorice s protestom znova zahtevali prestavitev podjetja na drugo lokacijo. V pogovoru s predstavniki podjetja in vrhniške občine so vztrajali, da predelava nevarnih odpadkov, s katero se ukvarja Kemis, ne sodi v naselje. Izrazili so zaskrbljenost zaradi okoljskih posledic požara.
“Svetujemo previdnost pri uporabi vrtnin in stiku z zemljino. S hrano lahko zaužijemo tudi delce onesnaženosti, ki se posedajo na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Prebivalcem zato priporočamo, da s sajami in drugače onesnažene vrtnine in kmetijske pridelke, ki bi glede na razvoj že bili primerni za uporabo, raje zavržejo. Obstaja namreč tveganje, da so saje mastne in jih ni mogoče učinkovito odstraniti. Če območje rasti vrtnin ni bilo neposredno izpostavljeno oblaku dima, je manj verjetnosti, da so vrtnine onesnažene,” so zapisali na NIJZ.
Aktivnosti na prostem
Glede aktivnosti na prostem na NIJZ svetujejo previdnost pri dotikanju predmetov ali zemlje/peska, ki bi lahko bila onesnažena. “Igral z vidnimi nečistočami ne uporabljamo, svetujemo čiščenje z detergentom. Prav tako odsvetujemo igro v peskovniku. Na območjih, kjer ni vidne onesnaženosti, ostalih zunanjih aktivnosti ni potrebno omejevati, kljub temu pa svetujemo previdnost pri zgoraj omenjenem ravnanju.”
Poslanec SDS Danijel Krivec je prepričan, da bi morali po požaru v vrhniškem Kemisu zaradi njegovih okoljskih posledic opraviti razpravo na pristojnem parlamentarnem odboru in kasneje seji DZ. Pomembno je, da se odbor in DZ seznanita z vsemi dejstvi in na podlagi tega sprejmeta rešitve, ki bi onemogočile, da bi se kaj podobnega še dogajalo, meni.
Aktivnosti na Ljubljanici
Iz preventivnih razlogov, zaradi morebitnega nadaljnjega izlivanja in spiranja onesnažil iz potoka Tojnica na Vrhniki in do popolnega zaključka analiz vode, na NIJZ odsvetujeo potapljaške aktivnosti v Ljubljanici. “V primeru nenamernih padcev v Ljubljanico, na primer pri veslanju, SUPanju in podobno, je treba kožo in lasišče sprati z veliko čiste tekoče vode in umiti z milom, oblačila in brisače pa oprati”. (več informacij na spletni strani Mestne občine Ljubljana)
Voda iz pipe
Na NIJZ pravijo, da je voda iz vodovoda povsem primerna za uživanje, po zadnjih meritvah tudi v zraku ni zaznati povišanih koncentracij onesnaževal.
Arso: Rezultati analiz Tojnice in Ljubljanice kažejo na izjemno onesnaženost, tudi s pesticidi
Ljubljana, 23.05.2017,
Medtem ko direktor Kemisa Emil Nanut priznava krivdo, ker podatkov o skladiščenju niso hranili v oblaku, so v javnost prišli prvi rezultati analize snovi v potoku Tojnica. Arso je potrdil, da ti tako v Tojnici kot Ljubljanici kažejo na izjemno onesnaženost s pesticidi – med njimi sta tudi prepovedana atrazin in flufenacet.
Video
Iz 24UR ZVEČER: Kaj se je dogajalo? Je skrb za zdravje upravičena?
Prišli so prvi rezultati analize snovi v potoku Tojnica. Že pred dnevi je znani slovenski biolog Gorazd Pretnar na družbenih omrežjih javno izpostavil bojazen, da je v požaru gorel tudi herbicid Axiom AT, katerega sestavini atrazin in fluenacet sta v Sloveniji prepovedani že od leta 2002. Z ministrstva za okolje so danes sporočili, da so v analizi dejansko odkrili tudi prisotnost omenjenih pesticidov. “Kvalitativna identifikacija organskih spojin v potoku Tojnica je dejansko pokazala tudi prisotnost pesticidov atrazina, propazina in flufenaceta. Glede na to smo odredili nadaljevanje analize, da bomo dobili tudi kvantitativno vrednosti prisotnih pesticidov,” so sporočili.
Na podlagi informacij, ki jih imajo, sicer ne morejo trditi, da gre dejansko za komercialni pripravek Axiom AT, saj da registracija teh pripravkov spada v pristojnost Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pojasnila slednje še pričakujemo.
Tako atrazin kot fluenacet sta hormonska motilca, je še pojasnil Pretnar, ki se ob tem sprašuje, kako so se lahko te snovi znašle v požaru. “Ali gre za črni trg s prepovedanim herbicidom ali dolgotrajno skladiščenje odpadka? To je delo in naloga za kriminaliste,” je zapisal pred dnevi.
Na Arso odkrili tudi prisotnost pesticidov
Z Agencije RS za okolje (Arso) so nato sporočili, da so odredili še kvantitativno analizo prisotnih pesticidov na vseh štirih mestih vzorčenja, in sicer: – Tojnica pri gasilnem domu v Sinji Gorici (ničelno stanje, brez vpliva nevarnih snovi, ki so bile posledica požara), – Tojnica pri obratu Kemisa, – Tojnica pred izlivom v Ljubljanico na lokaciji Pot na Tojnice 39, – Ljubljanica, približno 200 m pod izlivom Tojnice.
“Rezultati kažejo na izjemno onesnaženost tudi s pesticidi. V potoku Tojnica je bila na vzorčnem mestu pri Kemisu izmerjena koncentracija 87 mikrogramov atrazina na liter in 31 mikrogramov flufenaceta na liter. Na vzorčnem mestu Tojnica, Pot na Tojnice so bile koncentracije še višje in sicer 350 mikrogramov na liter atrazina ter 110 mikrogramov na liter flufenaceta. Največja dovoljena koncentracija atrazina v površinski vodi je 2 mikrograma na liter in je bila presežena tudi na merilnem mestu Ljubljanica, približno 200m dolvodno od izliva Tonjica. Poleg navedenih so bili v vzorcih Tojnice kvantificirani še sledeči pesticidi: propazin, simazin, desetil-atrazin, dimetenamid, N,N-dietil-m-toluamid in terbutilazin. V Ljubljanici so bili določeni atrazin, flufenacet, propazin in simazin,” so zapisali. Podrobnejši rezultati meritev in razlaga okrajšav so razvidni v tej tabeli.
Kemis (Foto: POP TV)
Pristojni preverjajo tudi kmetijske pridelke in krmo
Javnost sicer že teden dni nestrpno čaka na ugotovitve in nova priporočila. Tudi štab Civilne zaščite Vrhnika je včeraj na novo pozval pristojne, naj pohitijo z napotki. “Na izredni seji je štab obravnaval trenutno javno dostopne informacije pristojnih služb. Štab bo ponovno urgiral na pristojne službe za pridobitev in objavo rezultatov analiz in na podlagi teh tudi za pridobitev napotkov za ravnanje krajanov,” so zapisali v današnjem izrednem biltenu. Kot pojasnjujejo, so včeraj opravili tudi pregled aktivnosti pristojnih služb, in sicer vzorčenje zemlje, trave za krmo in vrtnin na lokacijah občine Vrhnike.
Predsednik republike Borut Pahor bo v petek priredil sprejem v zahvalo gasilcem, reševalcem in vsem prostovoljcem, ki so bili vključeni v akcijo gašenja požara Kemisu. Kot so poudarili v Pahorjevem uradu, je bil to eden najzahtevnejših reševalnih posegov ob požarih v zadnjih letih, v katerem je sodelovalo skoraj 300 pripadnikov gasilske in drugih služb s celotne notranjske in delno ljubljanske regije.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je sporočila, da izvajajo aktivnosti glede ugotavljanja onesnaženja kmetijskih pridelkov. Prav tako ugotavljajo onesnaženje krme za prehrano živali. “Do sedaj je uprava identificirala vse nosilce živilske dejavnosti na kontaminiranem območju, njihove pridelke, izvedla nadzor pri teh nosilcih dejavnostih in jih opozorila na spoštovanje ukrepov,” so sporočili. Začeli so z vzorčenjem živil in krme s tega območja. Izvedli so tudi nadzor nad prodajo živil na tržnicah.
Nadaljnje ukrepe bodo sprejeli na podlagi ocene tveganja, ki bo pripravljena po prejemu analiznih rezultatov odvzetih vzorcev. “O vseh ugotovitvah bo javnost sproti obveščena,” obljubljajo in pozivajo vse k spoštovanju navodil in priporočil institucij vključenih v izvajanje načrta ukrepov.
Za učinkovite zdravstvene preglede gasilcev bi potrebovali podatke o snoveh, skladiščenih v Kemisu
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je potrdila, da so jih z Vrhnike danes kontaktirali glede morebitnih zdravstvenih pregledov gasilcev, ki so sodelovali v gašenju požara. Kot je pojasnila, bodo poskušali zanje pripraviti nek predlog, po kakšnem protokolu naj bi ti pregledi potekali, niso pa z Vrhniko sklenili nobenega konkretnega dogovora, da bi kakršne koli storitve opravili prav oni.
Ob tem je bila tudi kritična do doslej izpeljanih postopkov. Osnova za uspešno spremljanje morebitnih učinkov požara na zdravje gasilcev bi bili po njenih besedah namreč podatki, katere snovi so bile skladiščene v Kemisu in kje točno v objektu, da bi vedeli, čemu je bil posamezni gasilec potencialno izpostavljen. Naslednji korak bi bil, da bi že od izbruha požara dalje jemali vzorce zraka, da bi lahko spremljali gibanje različnih snovi in spojin, ki bi nastajale zaradi gorenja nevarnih snovi. Poleg tega bi morali vsakemu gasilcu takoj, ko je zaključil s svojim delom v intervenciji, odvzeti vzorce krvi ali izdihanega zraka in v teh vzorcih iskati specifične snovi.
Požar v tovarni Kemis (Foto: Gregor Bovha)
“Če so počile neonke, iščeš živo srebro, če so bile v gorečih sodih PCB (toksične umetne organske spojine), pa iščeš nekaj popolnoma drugega,” je kot primer navedla Dodič Fikfakova. “Pričakovala bi, da se bo že takrat, ko še gori, sestala skupina strokovnjakov, ki bo natančno vedela, katerim snovem so ljudje izpostavljeni in kaj torej iskati v zraku, ki so ga izdihali. Na osnovi tega bi lahko znali oceniti, kaj bo,” je opisala strokovnjakinja.
Na podlagi informacij o tem, kakšne spojine so nastajale ob požaru “bi lahko definirali, kaj iščemo s pregledi in analizami, sicer iščemo iglo v senu“, je bila jasna Dodič Fikfakova. Pregledovanje krvi kar tako pa po oceni strokovnjakinje ni smiselno, saj “kar je bilo, je že šlo”.
Izpostavljene ljudi naj bi se po takem dogodku spremljalo dlje časa, je opozorila. Najprej se namreč pojavijo nekatere akutne težave, neposredno povezane z izpostavljenostjo visokim koncentracijam škodljivih snovi, druge težave pa se razvijejo šele čez čas, čez eno ali tudi deset let. ‘Ljudje ne verjamejo, ne vedo, kje so bili vzeti vzorci’
Eva Lavtar, odvetnica civilne iniciative Sinja Gorica, ki je v soboto protestirala na Vrhniki, je v včerajšnji oddaji 24UR ZVEČER dejala, da ljudi najbolj moti, da še vedno nimajo rezultatov analiz, da še vedno ne vedno, ali so prisotni strupi v ozračju, v zemlji, potoku. “Ne vedo, ali lahko uživajo kmetijske pridelke, kaj bo s poljščinami, kaj bo s pašno živino,” pojasnjuje.
Peter Otorepec z NIJZ je dejal, da analize zemljine trajajo dalj časa, vsaj teden dni, tako da lahko rezultate pričakujemo šele danes. Kar se tiče zraka in pitne vode so stvari jasne. Na vodni vir ni bilo vpliva, pravi, vrednosti prašnih delcev pa naj bi padle na vrednosti, ki so veljale pred nesrečo. Vrednosti živega srebra so padle dva dni po nesreči.
“Ljudje ne verjamejo, ne vedo, kje so bili vzeti vzorci,” je odgovorila Lavtarjeva. “Bile so vzete na šestih njivah, vrtcih, vrtovih, teh vzorcev je dovolj,” pojasnjuje Otorepec.
Direktor podjetja Kemis: Priznam, moja napaka je, da podatkov nismo hranili v oblaku
V oddaji je o nesreči spregovoril tudi direktor podjetja Emil Nanut. Odzval se je na navedbe strokovnjakov, da je zelo možno, da so v požaru gorele tudi zelo strupene snovi, kot je klor. “Lahko da so gorele snovi, ki vsebujejo klor, predvsem tiste, ki se nahajajo v nenevarnih odpadkih. Večino haloginiranih organskih spojin, oziroma organskih topil na osnovi klora smo ubranili pred požarom. Teh emisij ni bilo veliko,” trdi Nanut.
Kot pravi, ne drži, da ne vedo, kaj so imeli v skladiščih. “Enostavno nam je pogorel strežnik, dokumentacija, in zato nismo mogli podati podatka o tem, kakšne količine so bile skladiščene 15. maja,” je dejal. Hkrati je priznal napako, da teh skladiščnih podatkov niso imeli shranjenih v oblaku, kjer bi bili varni. “To je moja odgovornost, priznam, a dejstvo je, da ti podatki niso izgubljeni. Danes smo pridobili te podatke iz informacijskega sistema Odpadki, ki je na ministrstvu,” je pojasnil. Obljubil je, da bodo podatke objavili na spletni strani in tudi, da bodo v naslednjih dneh ob pomoči poslovnih partnerjev rekonstruirali kompletno stanje do 15. maja letos. Dodaja, da sicer tudi sam čaka na rezultate forenzičnih in drugih raziskav, ki bodo pokazale, zakaj je zagorelo.
Emil Nanut, direktor podjetja Kemis (Foto: POP TV)
Direktor zavoda za varstvo narave: Imeti bi morali ničelno toleranco do nesreč, povezanih z zdravjem ljudi
Direktor Zavoda RS za varstvo narave Darij Krajčič meni, da bi morali imeti tako na papirju kot v praksi ničelno toleranco do nesreč, ki so povezane z zdravjem ljudi in onesnaževanjem. “Za primere nesreč bi morali imeti natančne protokole ravnanja. Mislim, da je vse to v Kemisu spodletelo,” je pojasnil in dodal, da bi bila to lahko dobra šola.
Poudaril je, da postopki na tem področju v Sloveniji ne delujejo dobro. “Tudi, ko se zgodi pomor rib v nekem potoku, je to tisti dan novica, potem zamahnemo z roko. Imeti bi morali ničelno toleranco do nesreč, ki vplivajo na zdravje ljudi, onesnažujejo okolje,” je dodal. Prepričan je, da imamo na papirju marsikaj zapisano, da pa nam zaškriplje pri implementaciji.
“Če bi umeščali v prostor za primer nesreč, potem ne bi mogli nikamor ničesar umestiti. Potrebna bo temeljita raziskava,” je dodal in pojasnil, da bi moral biti Kemis dobra šola, da natančno preučimo, kaj se je zgodilo in kaj je treba v sistemu, tako zakonodajnem kot pri izvajanju, spremeniti, da se to ne bi več ponovilo.
Povezava:
Comentarios