TTIP bo kmalu mrtev, vendar so živi še drugi čezatlantski sporazumi

TTIP je bila žrtvovan za podpis gospodarsko – trgovinskih sporazumov (CETA) in trgovinskem storitvenem sporazumu  (TISA)

Naš naslednji cilj je pomagati zaustaviti CETA – dogovor, ki je prejel veliko manj pozornosti kot TTIP

“TTIP ni več, vendar nihče to ne želi priznati.”

K nasprotnikom tega sporazuma je pristopil Nemški podkancler Sigmar Gabriel s socialdemokratom Matthiasom Feklom, Francoski trgovinski minister je šel še dlje, rekoč: “Francija je za dokončno ustavitev teh pogajanj.”

Zdi se, da je naše gibanje proti TTIP blizu svoje zmage – za smrt “trgovinskemu sporazumu TTIP”, dogovor, ki je imel več opraviti z razširitvijo moči velikih korporacij kot izmenjavi blaga.

Toda kaj se skriva za to očitno pretvorbo vodilnih nemških in francoskih socialdemokratov? Volitve v Franciji in Nemčiji se približujejo in bodo  v letu 2017.

Izračunali so , da samo taktični umik  TTIP ohrani sestrska sporazuma ( CETA) , dogovor med Kanado in EU, in trgovinsko storitveni sporazum (TISA), ki je  velik  super-privatizacijski posel in zajema vse, od financ do izobraževanja.

Z drugimi besedami, TTIP je bil žrtvovan, da se ohranita in podpišeta ostala sporazuma.

Naš naslednji cilj je zaustavitev sporazuma CETA , ki je prejel veliko manj pozornosti kot TTIP, predvsem zato, ker se Kanada zdi, kot prijetna država, ki ne ogroža evropskih standardov. Toda bistvo tega sporazuma  je enak kot pri TTIP.

CETA bi omogočila, da lahko  kanadske multinacionalke tožijo evropske vlade na posebnih sodiščih, da bi lahko  uvedle “nepoštene” predpise. Kot TTIP tudi CETA  ogroža vse od javnih storitev do  finančnega nadzora.

Potem je tu še TISA – dogovor med 50 državami, ki si prizadevajo za liberalizacijo storitev. Storitve, je širši pojem in zajemajo vse od privatizacije naravnih virov, financ, zavarovalništva, telekomunikacij, prometa, energetskih storitev, izobraževanja in zdravstvenega varstva.

Morda je še  najbolj zaskrbljujoča klavzula, ki omogoča privatizacijo storitev in je dejansko nepopravljiva, saj prisili države, da se zagotovi dostop do trga za tuja podjetja v neskončnost. Ta bi lahko zlahka uporabljala in upravljala celotno cestno in železniško infrastrukturo, pošto, javne storitve,……

6 razlogov, zakaj nas mora biti strah TTIP

1/6 Javne storitve

Storitve, zlasti javne, so najbolj na udaru. Eden od glavnih ciljev TTIP je “odpreti” evropsko javno zdravstvo, izobraževanje in vodne storite za podjetja iz ZDA. To bi v bistvu pomenilo privatizacijo celotnih javnih storitev. Evropska komisija je trdila, da se bodo javne storitve izključile iz TTIP, vendar pa so na koncu priznali, da so bili pogovori o njih vedno osrednja točka.

2/6 hrana in varovanje okolja

TTIP bi zbližali standarde EU na področju varnosti hrane z ameriškimi. Predpisi ZDA so veliko manj strogi, kar  70 odstotkov vseh predelanih živil, ki se prodajajo v ameriških supermarketih zdaj vsebujejo gensko spremenjene sestavine. Nasprotno pa v EU sedaj ni gensko spremenjene hrane.V ZDA imajo tudi ohlapnejše omejitve  uporabe pesticidov. Prav tako uporabljajo rastne hormone pri govedini, ki so  v Evropi rakotvornosti omejeni.

3/6 Bančni predpisi

Finančni predpisi v  Ameriki so strožji, kot v EU. Ti so bili vzpostavljeni po finančni krizi in so neposredno omejili pooblastila bančnikov, da bi preprečili podobno krizo. V kolikor bi bil TTIP sprejet bi v ZDA zopet bančniki pridobili vsa pooblastila.

4/6 Zasebnost

Obstaja  bojazen, da bi  lahko TTIP prinesla nazaj osrednje elemente sporazuma ACTA(sporazum za boj proti ponarejanju). Prav tako bi bila zakonodaja o varstvu podatkov omejena. Dostop javnosti do vprašljivih raziskav farmacevtskih družb pa bi bil blokiran.

5/6 delo

EU je priznala, da bo TTIP  povzročila brezposelnost zaradi uvedbe nižjih kriterijev pri pogodbah o zaposlitvi. V ZDA so delovni standardi nižji. Primeri iz drugih podobnih dvostranskih trgovinskih sporazumov, po vsem svetu podpirajo izgubo delovnih mest. Severnoameriški sporazum o prosti trgovini (NAFTA) med ZDA, Kanado in Mehiko je  povzročil izgubo enega milijona delovnih mest v ZDA.

6/6 Demokracija

TTIP je največja grožnja za družbo in je neposreden napad na demokracijo. Eden od glavnih ciljev TTIP je da omogočajo podjetjem, da lahko zaradi izgube dobička lahko tožijo vlade ali posamezno državo.. V bistvu to pomeni da multinacionalke lahko narekujejo politiko demokratično izvoljene vlade.