Težave z lokalno oblastjo združujejo celjske iniciative
Rozmari Petek – VEČER
Zanikanje razsežnosti onesnaženja, podiranje dreves, načrti s tovornjaki sredi Lopate, hrup iz Emo orodjarne in splošna brezrbižnost lokalne oblasti so povezali pet civilnih združenj.
Odprto Celje, civilno gibanje, ki se je pred lanskimi lokalnimi volitvami poskušalo prebiti v mestni svet, a tik pred finalom ostalo brez možnosti sodelovanja na lokalnih volitvah, s tem ni povsem zamrlo. Doslej so na mestno občino poslali že kaj nekaj pobud, od predloga, naj občina pomaga pri vgradnji dvigal, do nestrinjanja s prodajo občinskega deleža v družbi Celjski sejem, a na noben predlog niso dobili niti odgovora, pravijo. Opažajo, da se podobno dogaja tudi s civilnimi iniciativami. In ker je njihov program temeljil na tem, da bodo poslušali pobude ljudi, so danes sklicali prvo skupno tiskovno konferenco, na kateri so posamezne civilne iniciative predstavile srž njihovih težav.
Ignoranca prejela bumerang
Civilna iniciativa z najdaljšim stažem je Civilna iniciativa Celja, ki jo koordinira Boris Šuštar. Ta že več kot desetletje opozarja, da se lokalna oblast za težave z okoljem premalo briga. “V naši kotlini je 7000 hektarjev čezmerno onesnažene zemlje, od tega 2800 hektarjev obdelovalne, na kateri vsa leta pridelujejo pridelke. In od leta 2013, ko je Inštitut za varovanje zdravja navedel, ‘da je treba prepovedati gojenje in uživanje lokalno pridelanih vrtnin in mokro čistiti notranje prostore za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi’, pa oseba na mestu župana trdi, da ne pozna teh navodil, in se vseskozi norčuje iz znanstvenih opozoril kompetentne stroke in civilne družbe o ogrožanju okolja in zdravja ljudi, da cink pa že ne more biti nevaren, saj ga zdravniki celo predpisujejo za zdravljenje ljudi,” pravi Šuštar in opozarja, da bi morali v Celju preprečiti, da bi otroci v vrtcih in šolah jedli lokalno pridelano hrano, projekt, za katerega se trenutno zelo zavzema prav stranka župana Bojana Šrota.
Boris Šuštar – Več kot desetletje se bori za “čisto Celje”
Izjavo, da stara cinkarna ni problem, so označili za skrajno aroganco
“Izjava, da je stara cinkarna ni problem, da je ta zemlja tam še 300 let, če ljudje ne bodo jedli te zemlje ali vrtnarili na njej, ko je v sodbi sodišča 2015 v tej zvezi navedeno, da ‘odpadki na tem področju predstavljajo visoko nevarnost za okolje in zdravje ljudi’, pa dokazuje skrajno aroganco,” je, kot že mnogokrat, še poudaril Šuštar. Bumerang njihovemu sprenevedanju je tudi minula sodba, v kateri je sodišče ugotovilo, da bi pri gradnji kanalizacije na območju stare cinkarne morala občina, ne podjetje CM Celje, poskrbeti za sanacijo izkopane zemlje, kot je poročalo Delo. Dodaten dokaz, da onesnaženja na področju stare cinkarne ne jemljejo prav resno, pa je tudi, da so del zemlje dali v najem podjetju Voc, ta pa je brez strokovnih podlag zemljišče preprosto spremenil v parkirišče.
Ker so civilna združenja v Celju ”totalno prezrta”, kot so se izrazili, so začela sodelovati. ROZMARI PETEK
Ravno parkirišč nad plinovodi pa se bojijo krajani Lopate, ki so se tudi združili v posebno društvo, da s tem lahko spremljajo nekatere nerazumljive odločitve občine in države. Podjetnik, njihov krajan in dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Peter Pišek bi namreč rad postavil mali logistični center, za kar je država objavila Državni prostorski načrt, četudi investitor od upravljavca plinovodov ni zaprosil za soglasje. “To je občina v izdanem občinskem lokacijskem načrtu mirno spregledala. Čudno je tudi, da ministrstvo za infrastrukturo soglaša z gradnjo malega logističnega centra, čeprav so 40 metrov od avtoceste omejeni posegi v prostor. In sploh, ker država sama še ni dokončala oskrbnega centra na avtocesti, kjer je prostor za to že namenjen,” sta opozorila Iztok Slak in Nataša Brežnik.
Sodišča še niso rekla zadnje
Odprto Celje, ki se je po volitvah pritožilo, da je ukrep prepovedi sodelovanja na lokalnih volitvah bil nesorazmeren z napako, ki so jo pri tem storili (napačno so navedli predlagatelja liste Odprto Celje), čaka še na sodbo ustavnega sodišča. Ta je po vsebini precej enaka tisti, ki jo je zaradi nedovoljene porabe občinskih sredstev župana Zorana Jankoviča v Ljubljani sprožil Vili Kovačič. Tudi Odprto Celje namreč opozarja, da je župan Šrot zlorabil občinska sredstva, ko je v času volitev izdal občinski časopis in v njem naštel vse svoje 20-letne dosežke županovanja. Primer naj bi ustavno sodišče obravnavalo prednostno. V zvezi z izdajo občinskega časopisa je bila podana tudi kazenska ovadba. Ta je z državnega tožilstva že romala na policijo.
Občina odkupuje, a ne stanovanj najbolj glasnih
Da bi za soseda imeli “le” parkirišča, pa si želijo prebivalci Delavske ulice, tako pa so dnevno izpostavljeni neizbežnemu hrupu, ki spremlja delovanje Emo orodjarne. Čeprav so njihovim težavam že pred slabim letom prisluhnili na občinskem svetu, se do danes še ni zgodilo nič, pravi predstavnik nekaterih stanovalcev, Štefan Plavčak. Še vedno se vsi pristojni obnašajo, kot da Emo orodjarna sosedov sploh nima, poudarja Plavčak. In čeprav denarja za odkup njihovih stanovanj ne najdeta ne Emo orodjarna ne občina, je slednja vendarle našla denar za nakup dveh sosednjih objektov na Delavski ulici. Kot smo preverili, je občina eno od stavb odkupila za 109.500 evrov, drugo pa za 80 tisoč evrov. Čemu prav ti stavbi, ne pa tistih, ki najbolj tarnajo, smo vprašali občino. “Prostorski akt določa, da so zaradi bližine na novo načrtovanih cest za obstoječe stanovanjske objekte (torej tudi za odkupljeni stanovanjski hiši) predvidene bodisi spremembe namembnosti v različne poslovne dejavnosti bodisi rušitve,” so pojasnili na občini. Povsem enako velja sicer tudi za prebivalce Delavske. Zakaj torej niso odkupili njihovih stanovanj? “Iz prostorskega akta je razvidno, da bi omenjeni hiši ovirali preglednost pri zavijanju na predvideno cesto oziroma z nje. Cesta bo potekala tudi po pripadajočih zemljiščih obeh hiš, kar bi dodatno okrnilo njuno funkcionalnost,” so pojasnili, medtem ko težave stanovalcev, ki jih zastopa Plavčak, “še proučujejo”. “Namerno zavajajo in zavlačujejo,” dogodke, povezane z njimi, tako na lokalni kot državni ravni strnjeno povzame Plavčak.
Irena Ašič borka za ohranitev “DREVESNEGA PARKA” v Celju– foto facebook
“Izboljšav ne bo, dokler se ne bomo zavedali, da potrebujemo drevesa, in dokler bom edina, ki to vidim,” pa je dodala celjska prizadevna borka za drevesa Irena Ašič in ob tem opozorila, da je to treba imeti pred očmi tudi, ko bo stekla sanacija celjskih vrtcev. Da ne bodo pred sanacijo posekali vseh dreves, namesto njih pa položili travo, vzgojeno s pomočjo preštevilnih herbicidov.
Commentaires