Svetniki potrdili prostorski načrt za Lidlov center v Zalogu
Vanja Brkić – Dnevnik
Ljubljanski svetniki so potrdili občinski podrobni prostorski načrt za območje med ranžirno postajo in Zaloško cesto, kjer družba Lidl načrtuje gradnjo logistično-distribucijskega centra.
Lidlov skladiščni objekt (S1), ki bo visok največ 25 metrov, naj bi deloval kot protihrupna zaščita stanovanjskih objektov pred hrupom železniškega prometa z ranžirne postaje v Zalogu (na sliki). (Foto: Luka Cjuha)
enutna sestava mestnega sveta je na svoji zadnji redni seji potrdila občinski podrobni prostorski načrt za območje med ranžirno postajo in Zaloško cesto. Tam diskontni trgovec Lidl načrtuje gradnjo skladišča, poslovnih stavb in trgovine. Skladišče oziroma logistično-distribucijski center bo z industrijskim tirom lahko navezan na javno železniško omrežje, saj je le streljaj od načrtovanega objekta ranžirna postaja Zalog.
Že prve napovedi o načrtovani pozidavi tega območja so med tamkajšnjimi krajani naletele na odpor. Leta 2017 so z javnim pismom, pod katerega so se podpisali tudi člani civilnih pobud iz četrtne skupnosti Polje in mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, med drugim opozorili: »Krajani smo izpostavljeni negativnim vplivom iz okolja, hrupu, vibracijam in škodljivim emisijam, ki jih povzročata industrijska gospodarska cona in ranžirna postaja. Tega imamo preprosto dovolj! Želimo živeti v zdravem in čistem okolju.« Zato ni presenetljivo, da je občina med javno razgrnitvijo osnutka prostorskega načrta dobila na desetine pripomb krajanov in civilnih iniciativ. »Začnimo poslušati mnenja ljudi, ki živijo na nekem območju,« je Nataša Sukić (Levica) apelirala na svetnike, naj vendarle upoštevajo pripombe občanov.
Okoli 380 tovornjakov na dan
Civilna iniciativa Zadobrova je denimo predlagala, naj občina to dejavnost umesti v obstoječo industrijsko cono Zalog. Vendar so na občini pojasnili, da omenjena industrijska cona ne razpolaga z zadostnimi kapacitetami, da bi vanjo umestili Lidlovo dejavnost. Pogosta kritika občanov med javno razgrnitvijo je bila, da bo pozidava tega območja poslabšala kakovost njihovih življenj. Opozorili so denimo na problematiko povečanja tovornega prometa zaradi Lidlovega logističnega centra.
»Prisotnost velikega števila tovornih vozil bi pomenila velike okoljske obremenitve. Onesnaženje zraka, hrup, velike količine prašnih in trdih delcev bi permanentno ogrožali zdravje in počutje ljudi ter občutno degradirali bivalni standard stanovanjskega naselja,« je prepričan samostojni svetnik Mirko Brnič Jager. Predlagal je, da mestni svet tega prostorskega načrta na današnji seji ne bi obravnaval, vendar je bil preglasovan.
Iz predloga prostorskega načrta je razvidno, da bi okoli 380 tovornih vozil dnevno dostopalo do centra, vendar so na občini opozorili, da bodo ti tovornjaki vozili po novi povezovalni cesti med Agrokombinatsko in Hladilniško cesto, ki se prek Ceste v Prod navezuje na avtocestni priključek Sneberje. Zgraditev te cestne povezave je pogoj, da predvidene dejavnosti na tem območju začnejo delovati, kaže potrjeni prostorski načrt.
»Ves tovorni promet bo potekal po tej povezavi,« so zagotovili na občini, kjer napovedujejo, da po zgraditvi te ceste tovorna vozila ne bodo smela več voziti skozi naselja Polje, Zalog, Slape in Kašelj. Anže Logar (SDS) zagotovila o preusmeritvi prometa na novo cesto jemlje z rezervo, saj je povedal, da je cesta v prostor umeščena že od leta 2010, ceste pa danes še ni. Župan Janković mu je zagotovil, da občina pravkar pridobiva gradbeno dovoljenje za cesto in da bo predvidoma do konca leta objavila razpis za izbor izvajalca gradnje.
Skladišče naj bi delovalo kot protihrupna zaščita
Prostorski načrt predvideva, da se bo hrup zaradi tovornega prometa povečal na odseku Zaloške ceste iz smeri Zaloga do križišča na vzhodnem delu prostorskega načrta, kjer bo potekal dovoz do logistično-distribucijskega centra. Hrup na Zaloški se bo povečal tudi zaradi trgovine in poslovne stavbe. A na občini so se s prostorskim načrtom zavezali, da bodo na stavbah v vplivnem območju, kjer bodo presežene dovoljene ravni hrupa, izvedli pasivne protihrupne ukrepe.
Sicer pa je vodja odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo Irena Ostojić zagotovila, da bo Lidlov skladiščni objekt (S1), ki bo visok največ 25 metrov, deloval kot protihrupna zaščita stanovanjskih objektov pred hrupom železniškega prometa. Lidl bo na zahodni in južni strani objekta moral urediti še nasip, ki bo zasajen z visokoraslimi drevesi. Nasip bo moral biti visok najmanj pet metrov in širok od 20 do 30 metrov.
Na pripombo občana, da bodo drevesa učinkovit protihrupni ščit šele čez desetletja, so na občini odgovorili: »Res je, novozasajeni gozdovi bodo svojo funkcijo v celoti opravljali šele čez desetletja, je pa res, da bodo higiensko zdravstveno funkcijo (pozitiven vpliv na zmanjšanje hrupa, emisij aerosolov, prahu, plinov) začeli opravljati že bistveno prej, ob primerni zasaditvi že kmalu po zasaditvi.«
. Povezave:
コメント