Stališča in pripombe AAG na Osnutek Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev h
Problem hrupa je dejstvo, da gre za zelo zahtevno vsebino. To pa seveda nikakor ne opravičuje Ministrstva in njegovih sodelavcev, da pripravljajo tako zavajajoče in zdravju škodljive predloge, ki so pisane očitno za »onesneževalce« ne pa za zašito zdravja ljudi in zaščito živali. MOP od ponovne ustanovitve dalje predlaga več ali manj v potrditev na vlado in Državni Zbor samo zakone in uredbe, ki ščitijo industrijo, transport, turizem ter druge dejavnosti, ki tako ali drugače onesnažujejo okolje in škodijo zdravju ljudi.
Najmanj kar smo od tega osnutka zakona v AAG pričakovali, da bi se v ta zakon vseboval strožja določila za zaščitena območja v državni posebno še v TNP saj sedanja zakonodaja določa skoraj iste omejitve na področju hrupa na nezaščitenih območjih kot na zaščitenih področjih.
V AAG smo se odločili, da kljub temu, da nas MOP ignorira pri dajanju konkretnih pripomb in pobud, kljub temu posredujemo posredujemo naše pripombe na obravnavani predlog osnutka prizadeva zdravje in kakovost bivanja vseh prebivalcev Slovenije, ki se bodo kadar koli znašli ob gradbiščih ali gostinskih lokalih.
A) Zahtevamo, da kakršnekoli spremembe uredb in zakonodaje o hrupu pripravi strokovni organ oziroma ustanova (kot na primer SDA – Slovensko društvo za akustiko) oziroma strokovnjaki s področja akustike, ki so kvalificirani na tem področju, vključno z meritvami na tem področju. To kar počne MOP na področju hrupa je globoko nestrokovno, saj na primer o vplivu decibelov niso pokazali ustreznega znanja, kar se je pokazalo na sestanku ob priliki prejšnjega, kasneje umaknjenega osnutka sprememb uredbe (2014).
B) Naše stališče je, da je Osnutek popolnoma nesprejemljiv in neprimeren za nadaljnjo obravnavo, niti za javno obravnavo, niti za zakonodajno obravnavo, tako iz strokovnega kot vsebinskega ter tudi jezikovnega vidika.
C) Osnutek je škodljiv za zdravje, delovne razmere in kakovost bivanja prebivalcev in bi še v večji meri obremenjeval zdravstveno blagajno, kar pa MOP očitno ne zanima oziroma se obnašajo neodgovorno do družbe in države, ki je finančno že močno obremenjena. Zahtevamo, da se škodljivi Osnutek umakne iz zakonodajnega postopka.
D) Osnutek ignorira nizkofrekvenčni (pod 200 Hz) in infra hrup (pod 20 Hz), ki ne glede na slišnost močno vpliva zdravje in kakovost bivanja prebivalcev in ga povzročajo gradbeni stroji in zabavišča. Merjenje zgolj v načinu dBA je nezadostno, ker omenjeni hrup izloča, kot, da ga ni! To je tudi sramota za današnjo tehniško razvito družbo in dokaz nesposobnosti in neznanja politike (MOP in še katere), da enostavno izbriše pomemben del hrupa in njegov škodljiv vpliv.
E) Na sestanku civilne in strokovne javnosti na MOP ob prejšnjem, umaknjenem osnutku Uredbe, so predstavniki MOP obljubili, da bodo nov osnutek pripravili ob sodelovanju strokovne javnosti in upoštevali tudi novosti v našem prostoru, ki niso zajete v Uredbi o hrupu, to so velike vetrnice, kot stroji, ki obratujejo na prostem. Pričujoči Osnutek teh industrijskih strojev ne upošteva, čeprav je od opozoril, da vetrnice nimajo predpisov in da škodljivo vplivajo na okolje in zdravje ljudi z nizkofrekvenčnim in infra hrupom, minilo že nekaj let.
Tako krpanje Uredbe samo izkazuje nesposobnost uradništva, da bi sledilo nujnim potrebam okolja in prebivalcev po zaščiti pred hrupom.
F) V nadaljevanju utemeljujemo zahteve še bolj podrobno:
1. MOP s tem osnutkom drastično zmanjšuje zaščito prebivalcev pred okoljskim hrupom, ki ga povzročajo gradbišča. Čeprav je zaradi na novo uvedenih kazalcev hrupa za gradbišča (Laeq za dan, večer in noč, namesto dosedanjih Ldan, Lvečer, Lnoč in Ldvn) primerjanje nekoliko oteženo, ocenjujemo, da se vrednosti obremenjevanja, glede na veljavno ureditev, povečajo celo za od 7dB – 18 dB, odvisno od stopnje varovanja pred hrupom. Za ilustracijo, kaj pomeni razlika 18 dB: če bi bilo pred tem osnutkom hipotetično dovoljeno delovanje 1 gradbenega stroja na gradbišču, bi bil po novem dovoljen hrup več kot 60 takih enakih strojev !!! Ja prav ste prebrali ŠESTDESET (čeprav zgleda neverjetno, je res). To namreč pomeni razlika 18 dB, ki jo prinaša osnutek. Za info, 3 dB več pomeni podvojitev zvočne moči (skala je logaritemska) in tako že najmanjše povečanje iz predloga Ministrstva, ki je 7dB (za III. stopnjo SVPH), pomeni več kot 4-kratno povečanje!
(SVPH= stopnja varstva pred hrupom)
2. Predlog uvaja nove kazalce, ki se nanašajo na obdobje 24ur (in ne na celoletno povprečje, kot uveljavljeni kazalci), s čimer ne bi bilo nič narobe, če bi šlo dejansko za dodatne kazalce, kot jih MOP imenuje v obrazložitvi. Nasprotno, tak predlog bi celo pozdravili, saj se pri celoletnih kazalcih večje obremenitve, ki trajajo krajši čas, »izgubijo« v celoletnem povprečju. Žal Ministrstvo, kljub njihovemu zavajajočemu poimenovanju, novih kazalcev ne uvaja dodatno, pač pa namesto dosedanjih. S tem je povezanih več problemov, saj se v koncept varstva pred hrupom, ki je v celoti zasnovan na kazalcih, ki so definirani že v Direktivi EU, pa tudi v naših Uredbah in pravilnikih (jabolka) uvaja za dva vira hrupa (gostinski lokali in gradbišča) čisto nove, nikjer natančno definirane kazalce (hruške). S tem se seveda med drugim onemogoča direktna primerjava, ni pa tudi jasno, kako se bo seštevalo jabolka in hruške pri ocenjevanju skupne obremenitve s hrupom.
3. MOP v svojem osnutku izenačuje možnost obremenjevanja s hrupom gradbišč za vse stopnje zaščite pred hrupom, kar pomeni, da bi bilo možno vse prebivalce zaradi kakršnega koli gradbišča obremenjevati z bistveno višjimi vrednostmi, ne glede na dosedanjo stopnjo varstva pred hrupom in večjo ali manjšo ranljivost prizadetih skupin prebivalcev. To je v nasprotju s temeljnimi usmeritvami zaščite pred okoljskim hrupom. MOP to pojasnjuje s popolnoma bizarnim in nestrokovnim razlogom, češ da so stroji, ki povzročajo hrup, vedno enaki ne glede na stopnjo varovanja pred hrupom (kot da Uredba varuje stroje in ne ljudi!!!!). S takšnim razmišljanjem lahko takoj izenačimo omejitve hitrosti avtomobilov na avtocestah in v naseljih na 130 km/h, saj povsod vozijo ista vozila. Če ta edini argument MOP za ukinjanje stopenj varstva pred hrupom ne bi bil tako žalosten in ne bi odražal celotne bednosti dela našega MOP, bi bil prav absurdno smešen.
4. Ob tem »ukinjanju« stopenj varstva pred hrupom za izbrani vir hrupa (gradbišče) je še posebej neverjetno dejstvo, da Ministrstvo najbolj poslabšuje zaščito prav tam, kjer bi ta morala biti največja (I., II. in III. SVPH, za 18 dB, 13dB in 7dB), obenem pa zaščito celo izboljšuje(!) tam, kjer to res ni potrebno (za IV. SVPH – industrijske cone, ipd. predlog pomeni znižanje mejnih vrednosti za 8 dB!), s čimer pa bo, res povsem brez razloga, otežilo gradnjo industriji.
5. Vrednosti, ki jih MOP predlaga, so za I. stopnjo varstva pred hrupom za 5 dB (Ldvn) oz. 8dB (Lnoč) višje celo od kritičnih vrednosti, ki so določene za ta območja, kar je v vsakem primeru povsem nesprejemljivo. Predlagane vrednosti za 2 dB presegajo kritične vrednosti za Lnoč celo tudi za II. stopnjo varstva pred hrupom (to so mirna stanovanjska območja)! Z drugimi besedami, Ministrstvo bi rado dovolilo investitorjem, da celo v mirnih, pretežno stanovanjskih območjih, ponoči ob delavnikih lahko obremenjujejo prebivalce s hrupom, večjim od kritičnih vrednosti, in to kar brez vprašanja ali dovoljenja, tudi časovno neomejeno!
6. Nadalje je v osnutku sporno, da ni nikjer definirana občasnost, kar odpira veliko možnosti za različne interpretacije, kaj je občasen vir hrupa in kaj ne. Iz tabel mejnih vrednosti za gradbišča, pa je razvidno, da MOP gradbišča kar samodejno obravnava kot občasen vir hrupa, ne glede na to, če obratujejo vsak delovnik v letu, več let zapored, kar je seveda povsem nedopustno in pomeni dramatično ogrožanje zdravja in kakovosti bivalnega okolja prebivalcev. Taka ureditev, brez kakršnih koli časovnih omejitev, je povsem nesprejemljiva, saj gre za ogromno povečanje mejnih vrednosti hrupa za gradbišča pod pretvezo »občasnosti« in »začasnosti«, dejansko pa ta »občasnost« ni nikjer definirana in lahko pomeni tudi npr. 8 let neprekinjenega obremenjevanja z bistveno povišanimi mejnimi vrednostmi (7-18dB) glede na siceršnje mejne vrednosti hrupa na območju varstva pred hrupom.
7. Ministrstvo se v obrazložitvi sklicuje med drugim tudi na ureditev v drugih državah EU. Iz strokovnih podlag, ki jih Ministrstvo, kljub našim pozivom, ni javno objavilo, ampak smo jih pridobili šele na podlagi sklicevanja na ZDIJZ, je jasno razvidno, da take ureditve, kot jo predlaga MOP, se pravi s posebnimi, bistveno višjimi mejnimi vrednostmi za gradbišča, ob neupoštevanju SVPH in brez časovnih omejitev ter brez obveznosti pridobitve posebnega dovoljenja, nima NOBENA DRUGA DRŽAVA EU. Še več, iz strokovnih podlag je jasno razvidno, da države, ki za gradbišča brez posebnega postopka dovoljujejo preseganje siceršnjih mejnih vrednosti to močno časovno ali drugače omejujejo. Tako velikih preseganj siceršnjih mejnih vrednosti na območju varstva pred hrupom (7-18 dB) pa sploh ne dovoljuje nobena izmed analiziranih držav.
8. Ministrstvo se ne drži niti osnovnih izsledkov strokovne analize, ki jo je samo naročilo in plačalo iz javnega denarja. Besedilo v nadaljevanju je citat iz strokovnih podlag. Poudarki so naši, označujejo pa vse tisto, česar MOP v predlogu ni upošteval:
»Iz primerjalne analize zakonodaj držav članic EU na področju urejanja hrupa iz gradbišč izhaja, da hrup zaradi izvajanja gradbenih del praviloma ni reguliran drugače, kot to velja za druge vire hrupa, ki niso cestna, železniška ali letalska prometna infrastruktura. Začasne in občasne prekoračitve emisij hrupa so predvidene le izjemoma (če ni tehničnih možnosti za zmanjševanje širjenja hrupa) na podlagi posebnih dovoljenj, ki pa so izdana ob vključevanju javnosti, predvsem prizadetih prebivalcev. Hrup zaradi gradnje je reguliran tako kot hrup zaradi izvajanja vsake druge gospodarske dejavnosti, pri čemer je gradnja v okviru razumnih zahtev še dodatno omejena zaradi izvajanja protihrupnih ukrepov. Zakonodaja primerljivih držav članic EU na področju varstva pred hrupom zaradi izvajanja gradbenih dejavnosti temelji na naslednjih 6. načelih:
– mejne vrednosti kazalcev hrupa zaradi izvajanja gradbenih del so dovolj nizke, da življenjsko okolje zaradi izvajanja gradbene dejavnosti ni pretirano čezmerno obremenjeno. Odstopanja od imisijskih mejnih vrednosti kazalcev hrupa v bližini gradbišč so lahko le kratkotrajna (od nekaj dni do največ 2 ali 3 mesece), kar se upravičuje z dejstvom, da stroški varstva pred hrupom pri kratkotrajnih gradnjah niso nerazumno visoki,
– prepovedano je izvajanje gradbene dejavnosti ponoči, v sobotah po 12:00, v nedeljah in med prazniki,
– dovoljena je uporaba samo tistih strojev, ki izpolnjujejo zahteve direktive 2000/14/ES v zvezi z dovoljeno zvočno močjo,
-obvezna je uporaba protihrupnih ograj okoli točkastih virov hrupa na gradbišču in, če je potrebno, tudi okoli gradbišča samega,
– dovoljenja za izjeme od reguliranega ravnanja v zvezi z zmanjšanjem hrupa zaradi izvajanja gradbenih dejavnosti so lahko izdana, če je gradnja v javnem interesu in je v postopek pridobivanja dovoljenja vključena javnost,
– program ukrepov varstva pred hrupom mora biti izdelan pred začetkom gradnje in mora biti potrjen s strani upravnega organa«
9. Primerljive nove mejne vrednosti dovoljenega obremenjevanja s hrupom, kot jih za gradbišča predlaga Ministrstvo (Ldan = 65 dB), so na primer na Nizozemskem, ki je omenjena v obrazložitvi kot zgled za prvotni predlog, ki pa je bil kasneje spremenjen, omejene na največ 50 dni gradnje, kot je jasno razvidno iz strokovnih podlag.
10. Za zmanjševanje zaščite pred okoljskim hrupom na gradbiščih in s tem za povečanje ogrožanja zdravja prebivalcev ni nobene potrebe in tudi MOP za to ne navede niti enega utemeljenega razloga v obrazložitvi predloga. Razlogov ali seznama oz. števila projektov, ki da domnevno stojijo zaradi preveč restriktivnih predpisov glede hrupa, predstavniki Ministrstva, kljub izrecnemu vztrajanju predstavnikov civilne družbe, niso znali navesti niti na javni predstavitvi. Še več, navesti niso znali niti enega samega projekta, ki zaradi spremembe 94. člena ZVO leta 2013 (slednje se pogosto navaja kot razlog za spremembo), ne bi mogel biti izveden in bi zato bilo potrebno spreminjati Uredbo. Zmanjševanje zaščite pred okoljskim hrupom je nezakonito, in v nasprotju z vsemi prizadevanji razvitih držav, med katerimi naj bi bila tudi Slovenija, da se okoljski hrup zmanjšuje, ne pa povečuje. Tudi če bi nekaj takih projektov res obstajalo (pa tega ne vemo), bi se bilo seveda najprej treba vprašati, ali teh projektov ni mogoče drugače umestiti v prostor. Če pač investitor ne more graditi raketnega izstrelišča v stanovanjskem naselju, najbrž (vsaj upamo) ne bomo prilagodili vseh predpisov njegovi želji, ampak ga bomo napotili, naj izstrelišče gradi na kakšnem bolj primernem kraju.
11. Namesto da bi se MOP bližalo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki priporoča maksimalno obremenitev podnevi 55dB ter 40 oz. 50 dB ponoči, ter bi Uredbo v skladu s tem ciljem zaostrovalo (nižalo mejne vrednosti), pa nam kljub sklepom EU, ki se direktno navezujejo na priporočila SZO, zaščito zmanjšuje. Čeprav so priporočila SZO utemeljena na obsežnih longitudinalnih študijah in čeprav je splošno sprejeto dejstvo, kar poudarja tudi MOP sam na svojih spletnih straneh, da je okoljski hrup drugi najbolj zdravju škodljiv okoljski dejavnik, se Ministrstvo, ki ga lahko poimenujemo kar Ministrstvo PROTI OKOLJU (namesto za okolje), požvižga na javni interes in zdravje prebivalcev ter za denar vseh davkoplačevalcev nemoteno deluje in razmišlja izključno v korist posamičnih investitorjev.
12. V zvezi s tem je nedopustno, da na MOP ob vztrajnem pripravljanju predpisov, ki bi koristili investitorjem, doslej niso našli niti časa niti sredstev za pripravo npr. Operativnega načrta za zmanjševanje hrupa, ki bi ga morali za LJ in MB pripraviti najkasneje do julija 2013 in so zaradi tega že dobili opomin s strani EU. Prav tako ne najdejo časa in ne vidijo možnosti ali potrebe za dopolnitev Uredbe z zaščito pred nizkofrekvenčnim hrupom, k čemur jih javnost in več strokovnih združenj poziva že več let.
13. MOP s tem osnutkom hrup iz gradbišč in lokalov brez utemeljitve obravnava drugače kot druge vire hrupa, kar je prav tako nedopustno in nezakonito. Celotna zakonodaja na področju zaščite pred hrupom je namenjena zaščiti zdravja ljudi. Hrup iz gradbišč ogroža zdravje prav tako kot drugi viri hrupa, zato ni prav nobenega opravičila za drugačno obravnavo, razen koristi in dobičkov investitorjev. Najverjetneje je tako razlikovanje tudi neustavno z vidika enakosti pred zakonom.
14. MOP bi bil pred javno objavo predloga predpisa, ki tako močno posega v področje zdravja in dobrega počutja velikega števila prebivalcev celotne države, dolžan izdelati študijo vplivov na zdravje (HIA) in jo javno objaviti, tako da bi se javnost imela možnost do predlaganih sprememb informirano opredeliti. Po naših informacijah in iz ustnih odgovorov na javni predstavitvi Ministrstvo teh študij sploh ni naredilo.
15. Osnutek, posebej še njegova Obrazložitev, je pripravljen na izredno nejasen in nepregleden način, tako da bralca, ki v tematiki ni zelo dobro poučen, zlahka zavede v napačna prepričanja, npr. da so predlagane spremembe potrebne in utemeljene. Nekaj takih zavajanj:
a. Domnevni razlog za pripravo osnutka spremembe Uredbe o hrupu naj bi bilo »usklajevanje zaradi spremembe 94. člena ZVO« (iz 2013) zaradi katerega investitorji več ne morejo dobiti začasnega dovoljenja za prekomerno obremenjevanje s hrupom. Zapisano je že samo po sebi zavajajoče, saj navaja na to, da to spremembo zahteva zakon, kar seveda nikakor ne drži. Prav nobenega razloga ni, da bi zaradi spremembe iz leta 2013 zmanjševali zaščito pred hrupom, saj gradnje tudi v času od l. 2013 do danes nemoteno potekajo. MOP v obrazložitvi nikjer ne navaja nobene posledice te spremembe, zaradi katere bi bilo treba predpis spreminjati.
b. MOP v obrazložitvi omenja, da na območjih I. stopnje varovanja pred hrupom »praktično ni mogoče graditi«, kar naj bi bila utemeljitev za nujnost predlagane spremembe. S tem, da se v I. SVPH praktično ne da graditi večjih projektov pa seveda ni nič narobe, saj občine prav z določitvijo te I. SVPH označijo mirne predele, v katerih naj bi bili izvedljivi le manjši posegi ne pa velika gradbišča. Zatorej je navajanje tega kot razlog za kakršno koli manjšanje zaščite prebivalcev pred hrupom gradbišč nedopustno in zavajajoče.
c. V obrazložitvi se MOP večkrat pavšalno sklicuje na različne evropske države in domnevno podobne zakonodaje, kar bi nepoučenega bralca zopet lahko prepričalo, da so predlagane rešitve enake kot v primerjanih državah. O tem, da v strokovnih podlagah piše vse kaj drugega, smo več povedali že v začetku besedila.
d. V obrazložitvi osnutka sta tudi dve informaciji, ki sta (namenoma ali ne) v popolnem nasprotju z besedilom spremenjenih členov Uredbe. Prva taka neposredna »neusklajenost« je poudarjanje, da so v soboto po 12. uri omejitve strožje, v predpisu pa je ta ura »premaknjena« na 16.00.
e. Druga »neusklajenost« je poudarjanje v obrazložitvi, da »V kolikor so stavbe…. oddaljene manj kot 150 m, gradnja v večernem in nočnem času ni dovoljena.« Dejansko pa v 9. odstavku 9. člena v tem primeru ni dovoljeno čezmerna obremenitev s hrupom, kar je popolnoma redundantno določilo, saj čezmerna obremenitev itak nikoli ni dovoljena. Nikakor pa to ne pomeni, da gradnja sploh ni dovoljena, kot se zatrjuje v obrazložitvi, zaradi česar bi nepoučen bralec lahko razumel, da gradnja dejansko ni dovoljena.
f. V obrazložitvi osnutka se na najrazličnejše načine nejasno in nepregledno kombinira področje gostinskih lokalov in gradbišč, tako da besedilo za širok krog javnosti (vsakdo, ki bo kadar koli bival ob gradbišču ali lokalu), ki jo te spremembe zadevajo, ni primerno, saj nestrokovnjaku pri več navedkih ne more biti razumljivo, na katero področje se posamezno navajanje nanaša. Vprašanje je tudi, koliko je objavljena obrazložitev razumljiva članom vlade, ki bodo na koncu o spremembi odločali.
16. Glede hrupa iz gostinskih lokalov je uredba še vedno v škodo prebivalcem, zlasti tistim, ki bivajo v objektih, ki mejijo na gostinske lokale.
17. Sedanja uredba je v nasprotju s sodbo ESČP Oluić proti Hrvaški z dne 20.8.2010, kjer je evropsko sodišče odločilo, da hrup iz gostinskega ne sme presegati standardov Svetovne zdravstvene organizacije WHO in da ponoči stopnje hrupa pred fasado bivalnega stanovanja ne smejo presegati 45 dB LAeq zato, da lahko osebe v stanovanju spijo pri priprtih oknih.
18. Po Pravilniku o zvočni zaščiti stavb je manj hrupen gostinski lokal tisti, v katerem ni žive glasbe ali ni naprav za reprodukcijo glasbe in obratuje samo v dnevnem času in v katerem maksimalna raven hrupa ne presega 80 dB(A).
19. Uredba je izredno pomembna, saj jo posredno uporabljajo tudi naša sodišča v sodnih sporih preko sodnih izvedencev za hrup, ki podajajo oceno hrupa v določeni zadevi na podlagi tega predpisa.
20. Sprememba uredbe se omejuje samo na gostinske lokale, ki uporabljajo zvočne naprave v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, kar je napačno.
21. Uredba bi morala upoštevati celoten hrup iz gostinskih lokalov, vključno hrupom, ki ga povzročajo obiskovalci s kričanjem, prepevanjem, razgrajanjem, vžiganjem motornih koles, razbijanjem steklenic, udarjanjem vrat vozil, prižiganjem avtomobilskih alarmov, torej vse, kar dogaja na območju določenih gostinskih površin in ima za posledico nastanek hrupa, ki prehaja v , pred hrupom varovano, nepremičnino.
22. Uredba se omejuje na uporabo zvočnih naprav v nezagrajenem ali neprekritem prostoru. Kaj je nezagrajen ali neprekrit prostor v uredbi ni določeno. V praksi se v zvezi s tem pojavljajo problemi, ko ima gostinski lokal odprta vrata in okna zraven pred hrupom varovanimi prostori ter predvaja glasbo. Po mnenju inšpekcije za okolje in naravo le ta ni pristojna za uvedbo inšpekcijskega postopka, ker gre v tem primeru za »zagrajen in prekrit prostor«.
23. Treba je dodati definicijo, da je nezagrajen ali neprekrit prostor, prostor, ki je zvočno izoliran in ima gradbeno in uporabno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnost diskotek in barov, ki poleg pijač nudijo gostom tudi glasbo za ples ali družabni program in imajo za to namenjen ustrezen prostor.
24. Zakaj bi stopnjo hrupa dokazovali oškodovani prebivalci, če hrupa ne povzročajo oni. Do sedaj je bilo tako, da sodišče vedno vnaprej obvesti imetnika gostinske dejavnosti, da se bodo izvajale meritve hrupa, zato so rezultati meritev hrupa praviloma neverodostojni, saj ne odražajo pravilnega dejanskega stanja. Potrebno je upravljalcem virov hrupa naložiti obveznost stalnih meritev hrupa v času predvajanja glasbe. V uredbo je potrebno dodati, če je hrup posledica obratovanja gostinskega ali zabaviščnega lokala, ki uporablja zvočne naprave, je dokazno breme, da hrup ni presegal mejnih vrednosti, na imetniku gostinske dejavnosti.
25. V uredbo je potrebno dodati, da je imetnik gostinskega ali zabaviščnega lokala, ki obratuje v nočnem času dolžan poskrbeti za potrebne ukrepe, da se hrup pri obratovanju lokala v čim manjši meri prenaša na pred hrupom varovana stanovanja (npr. prestavitev zunanje gostinske terase izven vplivnega območja stanovanj).
26. Predlog nove uredbe določa, da bi se emisije hrupa gostinskih ali zabaviščnih lokalov v nezagrajenem ali neprekritem prostoru ocenjevale v okviru 24 urnega obdobja. Predlagam, da se v nočnem času ocenjuje posamezne hrupne dogodke v okviru krajših npr. 15 minutnih časovnih terminih tako, kot je to predlagal Nacionalni inštitut za varovanje zdravja. Pri hrupu iz gostinskih lokalov v nočnem času so problem predvsem posamezni kratkotrajni hrupni dogodki, povezani z obratovanjem lokalov, ki imajo visoke vrednosti in onemogočajo spanec oseb v pred hrupom varovanih nepremičninah. Povprečenje teh vrednosti skozi 24 urno obdobje ni smiselno. Kratkotrajna imisija hrupa z veliko ravnijo hrupa ima znatno večjo psihološko motnje kot daljša imisija z nižjo ravnijo, obe pa imata lahko enako ekvivaletno raven (cit. Pripombe Inženirske zbornice Slovenije na Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, Dr. Primož Gspan, 25.7.2005).
27. V uredbi ni nobenih določb glede impulzivnih tonov, kot posledic obratovanja gostinskega lokala. Potrebno je določiti, da konične vrednosti hrupa, kot posledica obratovanja gostinskih ali zabaviščnih lokalov v nočnem času, ne smejo presegati določene najvišje trenutne maksimalne ravni hrupa v posameznem časovnem intervalu meritev npr. 65 dB(A).
28. Pripombe, komentarji po nekaterih členih :
1. člen
V 6. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V primeru, da vir hrupa obratuje le občasno, se hrup v okolju na posameznem območju varstva pred hrupom ocenjuje na podlagi LAeq povprečnih ravni hrupa v dnevnem, večernem in nočnem obdobju«.
Pripomba: Ne glede na ta zavajajoči stavek se dnevna, večerna in nočna raven še vedno ocenjuje na podlagi letne obremenitve, to je povprečena na 365 dni, kar je definirano v Pravilniku (10. točka 3. člena Pravilnika, UL RS, št. 105/2008). Prav to je glavna hiba obstoječe Uredbe, ki vrednoti obremenitev okolja glede na letno povprečje (365 dni). Poleg tega je besedo občasno res treba definirati in kaj ta beseda tukaj sploh pomeni. Če občasen vir (gradbišče) pomeni, da ta traja krajši čas od enega leta, to je, manj kot 365 dni, ni jasno, kaj je, če traja eno ali več let in kako je z drugimi viri, ki trajajo manj kot eno leto in se vrednotijo na letni ravni.
2. člen
V 9. členu se dodajo nov sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki glasijo. Spodaj je povzetek 6. točke 9. člena.
(6) Če je hrup posledica obratovanja letališča, helikopterskega vzletišča, pristanišča, skladišča ali drugih odprtih površin za pretovor blaga, naprave ali obrata, je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če:
– vrednost kazalca hrupa L(dan), L(noč), L(večer) ali L(dvn) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 4 priloge 1 te uredbe, ali
– vrednost konične ravni hrupa L(1) na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 5 priloge 1 te uredbe.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če je hrup posledica obratovanja gradbišča izven zaprtih in prekritih prostorov stavb, če:
– dnevna, večerna ali nočna raven hrupa, izražena kot LAeq povprečna raven hrupa v posameznem časovnem obdobju, ob delavnikih in ob sobotah do 16.00 ure, če na ta dan ni praznika, na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost, določeno v preglednici 6 priloge 1 te uredbe ali,
Pripomba: Ni jasno, kaj pomeni povprečna raven hrupa v posameznem časovnem obdobju, ali se ta nanaša na čas trajanja obratovanja gradbišča ali na povprečno dnevno letno obremenitev. Predlagam, da se pri hrupu gradbišč upošteva tudi celodnevna mejna vrednost (Ldvn) in da se preglednica 6 nadomesti s preglednico 3, ki velja za hrup cestnega in železniškega prometa, ker so mejne vrednosti identične, s temi iz predlagane preglednice 6, s tem, da se doda opomba, da ob sobotah po 16. uri in ob nedeljah in praznikih velja mejna vrednost 50 dB(A). Preglednica 6 pa se briše, tudi zato, ker ni definirano na katero območje varstva pred hrupom se ta nanaša. Če preglednica 6 velja za vsa območja varstva pred hrupom, potem to pomeni, da dovoljena raven hrup (65 dB(A)) na gradbišču podnevi velja tudi v industrijskem območju, ki je tako potem nižja, kot so mejne vrednosti za to območje (70 dB(A) podnevi, 65 dB(A) zvečer in 60 dB(A) ponoči), kar najbrž ni bil namen predlagatelja dopolnjene Uredbe. Ni pametne razlage, da bi moral biti hrup gradbišča v industrijski coni nižji od tistega, ko se gradnja nekega objekta zaključi.
– konična raven hrupa L1 na kateremkoli mestu ocenjevanja presega mejno vrednost konične ravni hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom za posamezno stopnjo varnosti pred hrupom, določeno v preglednici 5 priloge 1 uredbe.
(8) Dnevna, večerna in nočna raven hrupa, izražena kot LAeq povprečna raven v posameznem časovnem obdobju, zaradi izvajanja gradbenih del ob sobotah od 16. ure ter ob nedeljah in praznikih ne sme presegati mejne vrednosti, določene v preglednici 6 priloge 1 te uredbe.
Pripomba: Ta odstavek se briše ali se preprosto zapiše, da dnevna, večerna in nočna raven hrupa, izražena kot LAeq povprečna raven v posameznem časovnem obdobju, zaradi izvajanja gradbenih del ob sobotah od 16. ure ter ob nedeljah in praznikih ne sme presegati mejne vrednosti 50 dB(A).
V točki sedam se ta stavek, kot opomba, potem črta. Poleg tega bi predlagal, da to velja tudi za vse druge vire hrupa, npr. kosilnice trave, žage, mline itn., ki po obstoječi Uredbi lahko nemoteno obratujejo tudi ob nedeljah in praznikih.
(9) Ne glede določbe iz 7. odstavka tega člena in prejšnjega odstavka čezmerna obremenitev okolja s hrupom kot posledica obratovanja gradbišča v večernem času od 18.00 do 22.00 ure ter v nočnem času od 22.00 do 6.00 ure ni dovoljena, če je najbližja stavba z varovanimi prostori od zunanje meje gradbišča oddaljena manj kot 150 m.
Pripomba: Ali to pomeni, da če je najbližja stavba oddaljena več kot 150 m, da so mejne vrednosti
lahko presežene. Če je to res, potem se zastavlja vprašanje, zakaj za to rabimo poseben odstavek, saj bi lahko to zapisali že v točki 7. tega člena kot opombo za veljavnost mejnih vrednosti v preglednici 6.
(10) Ne glede na določbe iz šestega odstavka tega člena je obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če je hrup posledica obratovanja gostinskega ali zabaviščnega lokala v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja zvočne naprave, če raven hrupa, izražena kot LAeq povprečna raven v posameznem časovnem obdobju, na kateremkoli mestu ocenjevanja na posameznem območju varstva pred hrupom presega mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene v preglednici 4 priloge 1 uredbe.«
Pripomba: Najprej tukaj manjka bolj detajlen opis zabaviščnega lokala, ker se danes pogosto srečujemo z raznimi glasbenimi prireditvami, ki jih organizirajo posamezniki, skupine, društva in celo cerkve. Nadalje, ali to pomeni, da se Uredba o uporabi zvočnih naprav s to spremembo Uredbe ukinja, ali morda avtor te dopolnitve Uredbe sploh ne ve, da obstaja v te namene posebna Uredba (Uradni list RS, št. 118/2005). Mejne vrednosti v preglednici 4 so bistveno nižje od tistih trenutno veljavnih v Uredbi o uporabi zvočnih naprav.
3. člen
Tretji odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko nov vir hrupa poveča celotno obremenitev območja varstva pred hrupom, če je nov vir hrupa cesta, železniška proga ali gradbišče izven zaprtih in prekritih prostorov stavb in če celotna obremenitev območja varstva pred hrupom po posegu novega vira hrupa v okolje v skladu z določbami drugega, tretjega in sedmega odstavka prejšnjega člena ni čezmerna.
V prvi alineji četrtega odstavka 10. člena se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»- ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja v skladu z določbami četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka prejšnjega člena in«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na določila 4. in 5. odstavka je potrebno pri obratovanju gradbišč izven zaprtih in prekritih prostorov stavb zagotoviti izvajanje naslednjih ukrepov:
– uporaba gradbenih metod, ki povzročajo nižjo raven hrupa,
– uporaba strojev z nižjo ravnjo hrupa,
– omejevanje obratovalnega časa za hrupne stroje na gradbišču,
– celovito urejanje transportnih poti z vidika zmanjševanja ravni hrupa,
– uporaba začasnih protihrupnih zaslonov pri usmerjenih točkovnih virih hrupa.
Pripomba: Ta točka 6. ne sodi v uredbo, poleg tega ni definirano kdo, kdaj in kako bo izvajal kontrolo tega člena. In če gradbišče ne presega predpisanih mejnih vrednosti, zakaj bi si potem povzročal nepotrebne dodatne stroške. Za aplikacijo teh ukrepov je zadolžen izvajalec del oz. projektant, ki mora te ukrepe upoštevati, da ne preseže mejnih vrednosti, če jih drugače bi.
4. člen
V prvem odstavku 11. člena se besedilo »in šestim,« nadomesti z besedilom »šestim, sedmim, osmim, devetim in desetim«.
5. člen
V 15. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Skladnost hrupa zaradi izvajanja gradbenih del zaradi obratovanja gradbišč izven zaprtih in prekritih prostorov stavb z zahtevami 2. člena te uredbe se ugotavlja na podlagi:
Pripomba: Ta Skladnost hrupa zaradi izvajanja gradbenih del zaradi obratovanja gradbišč je čisti pleonazem. Pravilno bi moralo pisati … zaradi izvajanja gradbenih del na gradbiščih izven …
Gradbišče je zgolj kraj, ki sam po sebi ne obratuje. Obratujejo gradbeni stroji na njem.
– strokovne ocene o skladnosti emisije hrupa zaradi izvajanja gradbenih del, ki je sestavni del
poročila o vplivih na okolje v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja oziroma projekta za izvedbo, ki je sestavni del projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo zahtevnih objektov
Pripomba: Slovenščina pa taka. Stavki morajo biti kratki in jasni, da jih lahko vsakdo enako razume in interpretira. Tudi stara mama, rečejo učeni.
in
– rezultatov obratovalnega monitoringa hrupa, ki ga je dolžan zagotoviti izvajalec v času obratovanja
gradbišča v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa tako, da so pri merjenju upoštevane vse značilnosti vira hrupa in da časovni interval merjenja ni krajši od ene ure.
Pripomba: Manjka vseh virov hrupa, ker ni nujno, da v času izvajanja meritev delujejo vsi viri hrupa.
V strokovni oceni, ki jo izdela oseba, vpisana v evidenco izvajalcev ocenjevanja hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod, je potrebno pri izračunu ekvivalentnih ravni hrupa za vsa pomembna mesta ocenjevanja upoštevati podatke o:
– zvočnih močeh uporabljene gradbene mehanizacije,
– predvidenem času uporabe gradbene mehanizacije,
– številu prevozov transportnih sredstev za prevoz gradbenega materiala na in iz območja
gradbišča do prvega križišča javne ceste,
– namestitvi protihrupnih ograj,
– topografiji terena in
– impulznem hrupu v pribitku + 2 dBA.«.
Pripomba: Manjka število enake gradbene mehanizacije, saj ni zadosti le njegova zvočna moč, ampak tudi njihovo število.
Poleg tega ni definirano, kako se ugotavlja prisotnost impulznega hrupa; po veljavnem satndardu (SIST ISO 1996-1). In zakaj le 2 dB. To je približno kot nič. Merilna negotovost je večja.
6. člen
Za 20. a členom se doda nov 20. b člen, ki se glasi:
»20. b člen
Postopki za pridobitev okoljevarstvenega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in gradnja zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, začeta pred uveljavitvijo tega predpisa, se konča v skladu s to uredbo.«
Pripomba: Zakaj tudi tukaj ni zahtevnih objektov.
7. člen
Priloga 1 uredbe se spremeni tako, da se doda novo preglednico 6: ….
* Mejne vrednosti veljajo ob sobotah od 16. ure dalje ter ob nedeljah in praznikih
Pripomba: Predlagam brisanje te preglednice in navedbo preglednice št. 3 iz obstoječe uredbe, ki upošteva tudi Ldvn in vsa štiri območja varstva pred hrupom.
NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Comments