SPREMEMBE ZAKONA O VARSTVU OKOLJA – MOP ZAVRNIL SKORAJ VSE PRIPOMBE NEVLADNIH ORGANIZACIJ

Kot je razvidno iz spodnjega članka je MOP zavrnil skoraj vse pripombe nevladnih organizacij. S to potezo je še bolj skrhal “MEDSEBOJNI DIALOG”

Kaj prinašajo spremembe Zakona o varstvu okolja gospodarstvu

Državni zbor bo predvidoma še na tokratni seji sprejel spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1I), ki bodo med drugim olajšale pridobivanje gradbenega dovoljenja in odpravile časovno omejitev veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja (OVD).

Borut Hočevar– Finance

Sprememb Zakona o varstvu okolja je več, med pomembnejšimi pa sta gotovo odprava časovne omejitve veljavnosti OVD in sprememba faze, ko je treba razpolagati s pravnomočnim OVD, pojasnjuje Dušan Pichler, sekretar na Direktoratu za okolje Ministrstva za okolje in prostor.

OVD je treba pridobiti za delovanje določenih naprav, obratov in izvajanje določenih dejavnosti. Veljavni ZVO-1 in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi natančno določajo, katere naprave, obrati ali izvajalci dejavnosti, takšni so zlasti pri ravnanju z odpadki, morajo imeti takšno dovoljenje.

Prva sprememba: odprava nepotrebne časovne omejitve

OVD je po zdaj veljavnih določilih časovno omejeno na deset let, razlaga Dušan Pichler z okoljskega ministrstva.

ZVO-1 določa, pri kakšnih spremembah naprave mora upravljavec zahtevati spremembo OVD. Določa pa tudi, kdaj mora okoljsko ministrstvo po uradni dolžnosti spremeniti veljavno dovoljenje. Ne glede na to, pa mora ministrstvo vsakih deset let preveriti, ali naprava izpolnjuje predpisane pogoje in podaljšati dovoljenje.

Izkazalo se je, da je ureditev, po kateri je treba OVD vsakih deset let podaljšati, za ministrstvo administrativna ovira, za upravljavca naprave pa breme. Že zdaj so določeni vsi primeri, v katerih je treba OVD spremeniti. »Ocenili smo, da ni potrebe po časovni omejitvi. OVD naj velja za nedoločen čas, spremeniti pa se mora v primerih, ki jih določa ZVO-1. Tudi druge države članice EU večinoma nimajo takšnih omejitev,« pojasnjuje Pichler.

Pripombe na predlog sprememb so imeli v delu nevladnih organizacij. Pichler: »Odzvali so se, da služimo umazanemu kapitalu. Razložili smo, zakaj časovne omejitve niso potrebne. Glede vloge in pravic javnosti in zainteresirane javnosti pa predlagane spremembe v ničemer ne spreminjajo veljavne ureditve.«

Druga sprememba: drug začetek veljavnosti OVD

Kdaj mora upravljavec naprave razpolagati s pravnomočnim OVD? Zdaj veljavna ureditev pozna dve različici. Če je za napravo ali njeno spremembo potrebna gradnja, mora upravljavec imeti pravnomočno OVD pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da lahko investitor začne pridobivati gradbeno dovoljenje šele, ko postane OVD pravnomočno. Če pa gradbeno dovoljenje ni potrebno (v primeru naprave ali dejavnosti, ko gradnja ni potrebna), je treba pridobiti pravnomočno OVD pred začetkom delovanja naprave ali izvajanja dejavnosti.

Investitorjem oziroma upravljavcem naprav ali obratov takšen vrstni red ne ustreza, saj pred izdajo gradbenega dovoljenja običajno ne razpolagajo z vsemi podatki o obratovanju naprave, ki pa so potrebni za izdajo OVD.

»Zato smo prestavili obveznost za pravnomočno OVD na začetek gradnje. Poudaril bi, da se s spremembo zakona ne spreminja postopek pridobivanja OVD, ampak vrstni red upravnih aktov in dejanj, ki pripeljejo do gradnje in začetka obratovanja naprave ali obrata. Zaradi predlaganih sprememb investitorju za pridobitev gradbenega dovoljenja ne bo treba čakati na pravnomočno OVD, ampak bo OVD in gradbeno dovoljenje lahko pridobival hkrati, pri čemer je pomembno poudariti, da ne bo smel začeti graditi, če OVD ne bo pravnomočno. Tako bo imel investitor čas usklajevati zahteve, potrebne za gradbeno dovoljenje, z zahtevami, ki so potrebne za pridobitev OVD. S tem smo investitorjem skušali olajšati izpolnitev pogojev glede pridobivanja gradbenega dovoljenja,« razlaga Pichler.

Ker zakon o graditvi objektov ne določa, kaj se šteje za začetek gradnje, je to določeno v predlogu sprememb ZVO-1.

Druge spremembe

Poleg naštetih prinaša sprememba ZVO-1I še nekaj manjših sprememb, ki so potrebne zaradi doslednega prenašanja evropskih direktiv v slovenski pravni red. ZVO-1 namreč prenaša v slovenski pravni red 15 direktiv, daje pa tudi podlago za izvrševanje nekaterih pravnih aktov EU, ki veljajo na območju držav članic neposredno. ZVO-1 je bil sprejet leta 2004. Bil je večkrat spremenjen, večinoma zaradi sprememb zakonodaje EU. Evropska okoljevarstvena zakonodaja je izjemno obsežna, sestavlja jo namreč prek sto direktiv in prek sto uredb, odločb in sklepov, ki veljajo neposredno.