top of page

S katerimi naravnimi danostmi razpolagamo v Sloveniji ???


božo9

Božo Dukić- član UO AAG

S projekti z rabo naravnih danosti se osebno ukvarjam že dobrih 25 let, še iz časov, ko smo jih poimenovali alternativni energetski viri. Potem smo jih preimenovali v obnovljive energetske vire, kar so povzele tudi državne inštitucije. In sedaj smo pred uporabo novega poimenovanja in sicer v trajne in obnovljive energetske vire. Med trajne energetske vire uvrščamo sončno energijo, energijo zemlje ( geotermalna energija ), energijo vode ( obe energiji , energijo težnosti pri njenem pretoku in toplotno energijo ) ter vetrno energijo. K temu pa dodajamo še obnovljive energetske vire, kamor sodijo vsi viri s področja biomase in toplotna obdelava naših odpadkov. K temu je prišteti tudi rabo odpadne energije, katera nastaja v posameznih tehnoloških procesih.

V Sloveniji se je pričelo ob pojavljanju izraza energetski koncept države, kot posledica uveljavljanja vključevanja v zmanjšanje podnebnih sprememb, pojavlja veliko družbenih srečanj s predznakom »energetsko srečanje«. Med udeleženci pa je vedno veliko udeležencev, kateri premalo poznajo možnosti, kakršne nudijo slovenske naravne danosti. K temu pa je seveda prišteti tudi vsa podjetja, katera so se in se še ukvarjajo ( proizvajajo ) s proizvodnjo potrebne strojne opreme ( LTH Škofja, loka, Gorenje Velenje, Termotehnika Braslovče ( sedaj je povzelo ime po ustanovitelju) Kronoterm, Termoshop Polzela in Tehnohlad Šmartno ob Paki in Lentherm). Tako lahko povemo, da je proizvodnja ogrevalne in hladilne tehnike doma v Sloveniji že več, kakor 40 let.

In s tem zapisom želimo predvsem predstaviti slovenske naravne danosti.

Energijo zemlje so prvi pričeli izrabljati v podjetju LTH, kateri so pričeli uporabljati energijo podtalnice za obratovanje njihovih toplotnih črpalk za potrebe ogrevanja individualnih objektov. Temu je sledilo podjetje Gorenje in novoustanovljeno zasebno podjetje Termotehnika. Danes se s takšno tehnologijo ogreva veliko individualnih in tudi poslovnih objektov. Predvsem izpostavljamo poslovni objekt Planica v Ratečah ( poleti se izvaja tudi hlajenje tekaške proge ! ), za potrebe ogrevanja se takšen sistem uporablja v Zimskem bazenu v Kranju ( ogrevanje vode in prostora ). Slovenska podtalnica ima povprečno temperaturo med 4 – 8 stopinj C. Termalno vodo pa imenujemo tisto, katere temperature presega 12 stopinj C povprečne letne temperature, kraja kjer se nahaja. Z rabo termalne energije in toplotnimi črpalkami se že vrsto let ogreva celoten turistični kompleks Šmarješke toplice ( cca 15 ooo m 2.. Sistem je uporabljiv povsod tam, kjer je dovoljenja namenska uporaba podtalnice ( potrebno pa je pridobiti ustrezno dovoljenje od Direkcije RS za vodo).

Tam kjer podtalnica ni dosegljiva obstoja možnost rabe energije zemlje, saj je vsem poznano, da globje, ko izvajamo vrtine, se temperatura dviga. In to temperaturo je možno s toplotno črpalko dvigati na višino ,katero zmore toplotna črpalka ( + 67 stopinj c ). V izvedeno vrtino se vgradi ustrezen izmenjevalec, kateri to temperaturo prenaša do toplotne črpalke. Ta sistem je v Sloveniji poznan pod imenom geosonda. To tehnologijo in znanje je prinesel v Slovenijo Božo Dukić iz Kranja. Tako je izvedenih več, kakor 100 individualnih objektov in tudi nekaj javnih objektov. Kot prvi takšen objekt je s tem sistemom opremljena OŠ v Hruševju pri Postojni. S tem sistemom je opremljen tudi poslovni objekt NZS na Brdu pri Kranju. Najvišji objekt (n/m ), kateri je tako opremljen je Dom CŠOD na Slivniškem Pohorju. Najglobja vgrajena geosonda v Sloveniji je 525 m za motel Kračun v okolici Tepanj.

V nadaljevanju pa je potrebno omeniti tudi intenzivno vgradnjo toplotnih črpalk, katere zajemajo toplotno energijo iz zunanjega zraka. Te črpalke so tehnično tako dovršene, da v primerjavi z rabo fosilnih energentov zmanjšajo letno porabo energenta do 50%. Njihova glasnost je skladna z zakonom o hrupu.

Tako so opisane vse tri vrste toplotnih črpalk ( zemlja/voda, voda/voda in zrak/voda ), katere so na slovenskem tržišču in vse tri modele je najti in videti. Prve obratujejo že 15 let. Vsak investitor pa se odloča za nakup skladno s svojo ekonomsko možnostjo. V tem trenutku prispeva subvencijo Ekosklad v višini 4500 eur po enoti, za model zrak/voda 1500 eur.

Vetrno energijo žal iskoriščata samo dve postavljeni vetrnici ( Razdrto in Dolenja vas ), čakajočih na pridobitev potrebnih upravnih dovoljenj pa še kar nekaj investitorjev, kateri želijo postaviti vsaj še 50 enot.

Ob zaključku 2.svetovne vojne je v Slovenijo obratovalo cca 540 malih hidroelektraren. Sedaj jih je nekaj obnovljenih in nekaj je tudi zgrajenih novih. Investitorji so dobili zagon okrog leta 1990 , po sprejemu Zakona o varstvu okolja in pričetku uveljavljanja obveznost pridobivanja koncesij pa je investicijski interes upadel. V zgodovini se spominjamo vseslovenske akcije 100 mHE za SLO. Večina teh lokacij še vedno zarašča trava. Pri tem je potrebno povedati, da je po zaključku 2.svetovne vojne bilo v obratovanju cca 4500 mlinov. Prav tako je opuščenih veliko jezovnih zgradb, na katere je možno vgraditi ustrezno strojno opremo za proizvodnjo električne energije. Obnova jezovnih zgradb pa pomeni istočasno izboljšanje poplavne varnosti.

In k rabi energije iz površinskih voda navajamo še dva primera:

– Primorska Univerza je vzela v dolgoročen najem poslovni objekt v središču Vipave, kateri se ogreva z energijo površinske vode ( reka Vipava ) preko toplotnih črpalk in tudi hlajenje je izvedeno s pomočjo energije reke Vipave.

– Po konceptu Vipave sta bila izvedena še dva projekta z rabo energije morske vode iz Koprskega zaliva ( Welnes center Hotel Adria Ankaran in hotel Salinera v Fiesi).

Pred časom so bili zelo glasni okoljevarstveniki, kot nasprotniki tovrstne gradnje. V sedanjem času pa srečujemo organizirane okoljevarstvenike, kateri nasprotujejo drugim gradnjam.

Pred skoraj desetimi leti so dobili zagon investitorji v večje solarne elektrarne, katere so bile v startu dobro podprte s subvencijami in še vedno uspešno obratujejo. Šele pred dvema letoma pa se odprla možnost samo oskrbe za individualne objekte. Sedaj pa se odpira možnost postavljanja tovrstnih objektov. Vsekakor zanimiv podatek, da je trenutno v Sloveniji izvedenih cca 2000 zasebnih objektov za samo oskrbo z električno energijo. GEN i – sonce d.o.o. pa je letos zgradil prvo takšno elektrarno na večstanovanjskem objektu na Jesenicah. In temu sedaj sledi uskladitev vseh potrebnih predpisov s področja elektro oskrbe. Vsekakor je to ena izmed perspektivnejših panog v pridobivanju energije.

K tem opisanim projektom štejejo v krog proizvajalcev električne energije še :

– Bioplinarne katere so sedaj večinoma v upravljanju DUTB, katere obratujejo sedaj v podnajemu, do dokončne rešitve ( žal je večina bioplinarn žrtev človeške požrešnosti izvajalca) in

– Vplinjanje biomase ( sekanci ali peleti) z namenom soproizvodnje toplotne in električne energije). To so manjše enote z nazivno močjo 50 kW in tolikšno proizvodnjo na uro + toplotna energija. Teh enot je trenutno v Sloveniji 16.

– K temu je dodati še eno enoto v Železnikih, proizvedeno v Škofji loki, katera se ločuje od ostalih po vsebnosti vlage v biomasi ter »gorivo« pripravlja sam upravljalec sistema iz materiala, katerega dobi po čiščenju pašnikov v njegovi okolici ( Artim).

– In pojavilo se je še eno podjetje, katero na podlagi že izvedenih poizkusov dela na vplinjanju komunalnih odpadkov ( rdf energent ).

S tem zapisom želimo vsem, kateri se kakorkoli zanimajo za energetiko, povedati, da imamo proizvodnjo toplotne in električne energije zelo dobro razvito v slovenskih podjetjih.

Pred nami so zaveze do izpolnjevanja poti k zmanjšanju podnebnih sprememb, v tem zapisu je zagotovo nekaj zadev, katere bi ob ustrezni državni podpori lahko intenzivno prispevale k zmanjšanju toplogrednih emisij ( preprosto povedano k zmanjšanju rabe fosilnih energentov).

Vsi projekti so izvedeni in že v nekajletnem obratovanju. Vse si je možno ogledati in opraviti informativni razgovor z upravljalcem. Torej to ni reklamna poteza ampak seznanjanje prejemnikov kaj je možno vse početi s slovenskimi naravnimi danostmi.

Comments


Featured Posts
Check back soon
Once posts are published, you’ll see them here.
Recent Posts
Search By Tags
No tags yet.
Follow Us
  • Facebook Black Square
  • Twitter Black Square
  • Google+ Black Square
bottom of page