RECITE STOP SPORAZUMU “TISA”
URAD VLADE RS ZA KOMUNICIRANJE
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 8. januar 2015
17.redna seja Vlade RS
Vlada se je seznanila z informacijo o pogajanjih o treh sporazumih
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o pogajanjih za sklenitev Obsežnega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA), o Čezatlantskega partnerstvu za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) in o Sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA).
Namen sporazumov na področju zunanje trgovine je olajšati medsebojno trgovanje s ciljem povečati gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta. To dosegajo po eni strani z zniževanjem carin ter z odpravo ovir pri carinjenju (npr. obvezno plačevanje taks pri carinjenju, dolgotrajni postopki carinjenja) in po drugi strani z odpravo necarinskih ovir.
Sporazumi na področju zunanje trgovinske politike se po uveljavitvi uporabljajo neposredno in veljajo v celoti za vse države članice EU. Notranja zakonodaja EU se zaradi uveljavitve novih sporazumov načeloma ne spreminja.
Pri pogajanjih, ki jih tudi v imenu držav članic vodi Evropska komisija, se Slovenija zavzema za čim bolj transparentni proces pogajanj in tudi za ratifikacijo sporazumov v nacionalnih parlamentih. Na ta način se želi ohraniti možnost, da se odločitev glede posameznega sporazuma sprejme tudi v posameznih državah članicah EU.
Po vstopu Slovenije v EU se je trg za slovenska podjetja močno povečal, kljub temu pa prevelika odvisnost od evropskega trga ni optimalna za slovensko gospodarstvo, saj ga naredi preveč odvisnega od razmer na tem trgu. Slovenija je v preteklosti vedno ohranjala liberalno držo in se zavzemala za čim bolj prosto in odprto trgovino, ki bi omogočila trgovanje vsem, ne le največjim podjetjem, ki imajo dovolj resursov, da se spopadajo z ovirami, s katerimi posamezne države ščitijo svoje trge. Glede na majhnost slovenskega gospodarstva, je bilo to nujno.
Potrošniške pravice v EU se zaradi sporazumov ne bodo spreminjale. Bolj kot posamezniki bodo posledice čutila podjetja in sicer v prvi vrsti tista, ki sodelujejo z državami, s katerimi se sporazumi sklepajo, posredno pa tudi tista, ki so v sodelovanje z državo pogodbenico (ZDA oziroma Kanado) vključena posredno npr. kot poddobavitelji.
Pri pogajanjih za TTIP in TiSA sporazum se vsebine še spreminjajo, na večini področij so konsolidirana besedila šele v prvi fazi oblikovanja. Glede na to, se tudi delovna stališča sproti spreminjajo in oblikujejo. Predstavniki Republike Slovenije, ki so vključeni v proces pogajanj preko različnih delovnih teles, si prizadevajo za zaščito varstva človekovih pravic, za ohranjanje v EU doseženega nivoja zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja v Sloveniji ter za ohranjanje standardov na področju dela in varstva potrošnikov.
Pogajanja za sporazum CETA (Comprehensive Economic Trade Agreement) med EU in Kanado so bila uradno zaključena septembra 2014, delovno besedilo sporazuma je že objavljeno na spletni strani Evropske komisije. Sporazum naj bi po uveljavitvi prinesel za 22,9 % povečanje trgovine z blagom in storitvami med EU in Kanado, kar bi posledično pomenilo tudi povečanje BDP EU, in sicer za 11,6 milijard EUR letno.
Pogajanja za TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership) med EU in ZDA so še v teku (v tednu od 29. 9. do 3. 10. 2014 je potekal 7. krog pogajanj). S sklenitvijo sporazuma naj bi se odpravilo večino trgovinskih ovir med EU in ZDA, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Poleg liberalizacije bilateralnih trgovinskih tokov bo zajemal tudi investicije, regulatorna vprašanja in pravila na področju mednarodnih trgovinskih odnosov.
Večstranska pogajanja za trgovinski sporazum o trgovini s storitvami TiSA (Trade InServices Agreement) so v teku. Namen teh pogajanj je nadomestiti zastoj v pogajanjih o liberalizaciji trgovine s storitvami v okviru Razvojne agende iz Dohe, ki poteka v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organization). Pogajanja potekajo med 23-imi članicami WTO, vključno z EU.
Obsežni gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA)
Že pred začetkom pogajanj za širok trgovinski sporazum, ki so se začela na podlagi sprejetih smernic aprila 2009, sta Kanada in EU na vrhu leta 2007 sprejeli odločitev o izdelavi študije, s katero bi ocenili potencialne koristi za liberalizacijo bilateralne trgovine. Iz ugotovitev objavljenega skupnega poročila iz marca 2010 (Joint Report on the EU – Canada Scoping Exercise) izhaja, da bi odprava kvantificiranih faktorjev, ki vplivajo na bilateralno trgovino, potencialno povečala letne prihodke EU za 11,6 milijard € in 8,2 milijard € za Kanado v 7 letih izvajanja trgovinskega sporazuma.
Sporazum obsega liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami, posebej ureja področje pomorskih, finančnih in telekomunikacijskih storitev. Predvideva liberalizacijo in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil. Ureja tudi področje netarifnih ovir ter področje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. Obsega še določbe o carinskih in trgovinskih olajšavah, pravilih o varstvu konkurence, subvencijah, določbe na področju začasnega vstopa, medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pravicah intelektualne lastnine, trgovini in trajnostnem razvoju, delu ter okolju, protokol o medsebojnem priznavanju rezultatov ocene skladnosti, o dobrih proizvodnih praksah na področju farmacevtskih proizvodov, določena so področja nadaljnjega sodelovanja, vključuje določbe o transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter reševanje sporov. Celotno delovno besedilo, ki bo še predmet pravnega prečiščevanja, je objavljeno na spletni strani Evropske komisije: http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/ceta/.
Sporazum vsebuje naslednja področja:
Odpravo carin
Sodelovanje na področju necarinskih ovir
Liberalizacijo storitev
Investicije
Javna naročila
Zaščito intelektualne lastnine
Geografske označbe
Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP)
Pogajalske smernice za Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) so bile sprejete junija 2013. V tednu od 29. septembra do 3. oktobra 2014 je potekal zadnji – sedmi – krog, na katerem so pogajanja tekla skoraj o vseh poglavjih sporazuma, pri čemer je bil velik poudarek na pripravi konsolidiranih besedilih – to so besedila, ki vsebujejo tako tekst predlagan s strani EU kot tudi tekst ZDA.
Na zahtevo več držav po transparentnosti, med njimi tudi Republike Slovenije, so bile po umiku oznake zaupnosti javno objavljene informacije po posameznih poglavjih in pogajalska besedila, ki so bila v okviru pogajanj med EU in ZDA za Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum – TTIP posredovana ameriški strani
Zaradi izredne širine sporazuma bo TTIP sporazum začel veljati šele po ratifikaciji v nacionalnih parlamentih držav članic EU, Evropskem parlamentu in v ZDA. S sklenitvijo sporazuma se EU ne odpoveduje svoji suverenosti pri sprejemanju zakonodaje. Kljub sklenitvi sporazuma bosta Slovenija in EU še vedno lahko sprejemali svojo zakonodajo v skladu s svojimi potrebami in načeli.
Javne storitve so izvzete iz pogajanj, kar pomeni, da sporazum na to področje ne bo vplival. Glede ISDS mehanizma Republika Slovenija meni, da glede na to, da so tako ZDA kot večina držav članic EU članice OECD, kjer je zaščita investicij na visoki ravni, ni potreben. Kljub temu pa se želi, pred oblikovanjem dokončnega stališča do tega vprašanja, seznaniti z novo verzijo besedila, ki bo upoštevala v javni razpravi prejete pripombe. Odprava regulatornih ovir je možna le pod pogojem, da spremembe ne bi zahtevale nižanja obstoječih standardov na področju zaščite zdravja ljudi in živali, varnosti, dela in okolja. To zahtevajo vse države članice EU, vključno z Republiko Slovenijo. Na področju prehranske varnosti, kjer obstajajo precejšnje razlike med EU in ZDA, se bo Slovenija zavzemala, da se pri presojanju ustreznosti predpisov ohrani možnost uporabe previdnostnega načela in se ne znižujejo v EU doseženi standardi na tem področju ter se obenem ne zmanjšuje nivo varstva potrošnikov. Področje kemikalij bo v sporazumu urejeno s sektorskim aneksom. Cilj aneksa je ureditev, ki bi ob ohranitvi uveljavljenih ukrepov in mehanizmov nadzora kemikalij omogočila čim širšo uporabo mednarodnih praks, izogibanje podvajanja testiranj, sodelovanje na področju uporabe metod ocenjevanja, še posebej pri razvoju novih postopkov …
Sporazum o Čezatlantskem partnerstvu za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) je sedaj sestavljen iz treh delov:
– dostop na trg: liberalizacija trgovine z blagom zajema odpravo carin, za občutljive izdelke se bodo carine zniževale postopoma, lahko tudi v okviru kvot. Možna bo uporaba ukrepov trgovinske zaščite. Sporazum bo pomenil višjo stopnjo liberalizacije storitev. Predvideva tudi liberalizacijo in zaščito investicij ter dostop na trg javnih naročil na vseh administrativnih ravneh.
– regulatorna vprašanja in netarifne ovire: pomemben element sporazuma je spodbujanje regulatorne skladnosti zakonodaje za blago in storitve preko medsebojnega priznavanja, harmonizacije in drugih načinov regulatornega sodelovanja. Prinaša zavezo k odpravi netarifnih ovir. Vseboval bo sektorske določbe, pri čemer so izpostavljeni avtomobilski, kemični, farmacevtski sektor, sektor medicinskih pripomočkov, kozmetični sektor, pesticidi, tekstil, informacijsko-komunikacijske tehnologije, finančne storitve, sektor strojev in elektronskih naprav.
– pravila: sporazum bo obsegal tudi določbe o pravicah intelektualne lastnine, carinskih in trgovinskih olajšavah, pravilih o varstvu konkurence, trgovini in trajnostnem razvoju, energiji in surovinah, malih in srednjih podjetjih, gibanju kapitalskih tokov in plačilih, transparentnosti, prehodne in končne določbe, institucionalne določbe ter reševanje sporov.
Sporazum o trgovini s storitvami (TiSA)
Pogajanja o sklenitvi sporazuma TiSA potekajo med 23-imi članicami Svetovne trgovinske organizacije (WTO), vključno z EU. V imenu EU se pogaja Evropska komisija.
Pogajanja se ne vodijo v WTO (mnogostranska- multilateralna) ampak med zainteresiranimi državami članicami (večstranska – plurilateralna). V pogajanjih sodelujejo Avstralija, Kanada, Čile, Kolumbija, Kostarika, EU, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Lihtenštajn, Mehika, Nova Zelandija, Norveška,Pakistan, Panama, Paragvaj, Peru, Švica, Tajvan,Turčija in ZDA. Za vključitev v pogajanja so izrazile interes še nekatere druge države. Pričakuje se sprejem novih boljših pravil pri domači zakonodaji (dovoljenja in licence) v mednarodnem pomorskem transportu, e-trgovini, telekomunikacijah, finančnih storitvah, začasni prisotnosti tujih fizičnih oseb in vladnih naročilih storitev. Pri določanju novih disciplin je potrebno upoštevati tudi razvojne cilje držav v razvoju.
Pogoj, da TiSA sporazum postane plurilateralni WTO sporazum oziroma pride pod okrilje WTO je, da mora trgovina s storitvami njenih članic obsegati 90 % svetovne trgovine. Ta pogoj sedanja sestava držav, ki se pogajajo, ne izpolnjuje.
Namen sporazuma je tudi nadomestiti zastoj v pogajanjih o liberalizaciji trgovine s storitvami iz Razvojne agende iz Dohe (DDA), ki so se začela v okviru WTO že leta 2001 s sprejetjem ministrske deklaracije in določitvijo delovnega programa. Predlog EU je javno dostopen na http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/july/tradoc_152686.pdf).
Evropska komisija o poteku pogajanj obvešča države članice v Svetu EU in Evropski parlament.
Evropska komisija je na svoji spletnih straneh pripravila natančne informacije državljanom EU o tem sporazumu ter objavila EU pogajalske dokumente kot je npr. EU ponudba. V tej ponudbi so vključene tudi slovenske pripombe. Pred določitvijo EU ponudbe so bila opravljena posvetovanja med ministrstvi. EU je tako prvič v svoji zgodovini trgovinskih pogajanj iz dokumentov umaknila oznako »LIMITE« tako, da ima do njega vsak prost dostop.
Javno zdravstvo in javno šolstvo, ki je financirano s strani države, kot v vseh trgovinskih sporazumih EU, je izključeno iz sporazuma TiSA. EU doslej na tem občutljivem področju še nikoli ni sprejela nobenih obveznosti in jih tudi v bodoče ne bo. To pa velja bolj ali manj za vse članice WTO.
Na področju t.i. »public utilities« (javne gospodarske službe) EU in države članice ohranjajo pravico do javnih monopolov in izključne pravice na nivoju EU, nacionalnih vlad in na lokalnem nivoju. Stališča EU, izražena v EU ponudbi, so tudi v skladu z rezultati javnega posvetovanja o TiSI, po katerem mora EU ohraniti obstoječi »status quo« glede veljavne zakonodaje in omejitve na občutljivih področjih kot so finančne storitve ter osnovne javne storitve (zdravstvo, šolstvo, oskrba za vodo in energijo).
Ker je potrebno pred sklenitvijo izključiti vsak dvom o tem, da bi njegove določbe kakor koli posegale v človekove pravice, bo pripravljena posebna študija (Trade SIA in support of negotiations on a plurilateral Trade in Service Agreement), s katero bodo identificirana glavna področja človekovih pravic, ki bi lahko vseeno potencialno bila okrnjena s tem sporazumom (posredni ali celo neposredni poseg v njih v smislu morebitnega zmanjšanja doseženega nivoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Z namenom priprave omenjene študije je Ecorys oktobra 2014 na spletni strani http://www.trade-sia.com/tisa/launch-of-tisa-survey/ objavil anketo namenjeno različnim deležnikom (podjetjem, nevladnim organizacijam itd), v kateri lahko zainteresirani sodelujejo do 31. januarja 2015.
V skrajnem primeru bo Evropski parlament pred odločanjem o ratifikaciji po svoji presoji zahteva tudi predhodno mnenje Sodišča Evropske unije.
PODPIŠITE PETICIJO “TISA NE HVALA!!! (NAJHUJŠI STRUP DEMOKRACIJE)” Do danes smo zbrali malo manj kot 5000 podpisov – podpišite jo tudi vi:
VEČ NA POVEZAVI – POD OBVESTILI BOSTE NAŠLI TUDI DODATNE OBRAZLOŽITVE!
BESEDILO PETICIJE:
TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)
Predlagatelji: Alpe Adria Green in strokovni sodelavec Anton Komat.
To besedilo peticije ne bo namenjeno drevesu z imenom tisa, vendar začnimo z njim. V svetu naših prednikov je bila tisa pogrebno drevo, njen les pa osnova za izdelavo lokov in kopij, zato ima vojaško simboliko. Tudi apokaliptično kolo druida Moga je bilo iz tisovine. Simbolika tise je tudi v strupenosti njenih sadežev, s katerimi so naredili samomor v vojni poraženi galski kralji. Sedaj se ime TISA pojavlja s podobno simboliko, je vojna napoved korporacij, ki prinaša samomor države blaginje in pogreb javnih storitev, je najhujši strup demokracije, ki bo povzročil apokaliptično razdejanje skupnosti.
TISA je kratica za »Trade in Services Agreement«, je kratica za pogajanja, ki v najstrožji tajnosti potekajo v Ženevi. Vodilne so EU (27 držav) in ZDA ter nekaj »voljnih«, skupaj 50 držav, ki pokrivajo skoraj 70 odstotkov globalnega obsega javnih storitev. Zanimivo, da med njimi ni držav BRICS: Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike. In kakšen je cilj tajnega sporazuma TISA?
Kapitalizem je bil prej v vojni s komunizmom, sedaj je v vojni z državami in državljani, en odstotek najbogatejših je v vojni z 99 odstotki državljanov! Cilj: vrnitev v čisti kapitalizem 19. stoletja na sodoben kitajski način. Neoti (neoliberalci, op. ur.) so s kontrarevolucijo proti socialni državi začeli nasilno spreminjati EU. Socialna država in javni sektor sta danes lovišče kapitala, edini možni trg, ki je še preostal. Kapital nima več kam, zato ima za cilj privatizacijo vsega, kar je v državni, javni ali skupni lasti: od socialnih storitev, elektrogospodarstva do telekomunikacij, od inženiringa do gradbeništva, od pošte do železnic, od cest in luk do letališč, od zdravstva do šolstva, od pokojnin do zavarovanj, od varovanja narave do turizma, od zaporov do pogrebov, od rudnikov mineralov do pitne vode. In prav to je vsebina tajnega sporazuma TISA.
Zakaj režim »TOP SECRET«?
Zakaj pogajanja potekajo v režimu »TOP SECRET« in zakaj bo vsebina dokumenta »TOP SECRET« še pet let po podpisu sporazuma? Ker jih je strah. Strah jih je upora množic, zato jih želijo s terapijo šoka pripraviti na izvršena dejstva. Grozljiva neenakost, moreča revščina, bedne mezde, ponižujoča nezaposlenost, vsesplošna negotovost in strah, vse več depresije, nasilja, umorov in samomorov, vse to nam dokazuje, da je sen EU mutiral v nočno moro EU. Danes, v času razgradnje države blaginje, deluje Slovenija kot država, ki je izgubila vojno. Naša oblast sodeluje na pogajanjih TISA, torej je zarila nož v hrbet »svojim« državljanom. Sprašujem novoizvoljene parlamentarce, kdo nas predstavlja v pogajanjih TISA in kdo je te ljudi brez soglasja parlamenta poslal v Ženevo? Zakaj naši mediji ne objavijo niti vrstice, zakaj zlovešči molk?
Ne bom čakal odgovora, kajti zame je pomembno, da čim prej in čim več ljudi izve za to peklensko nakano. Pri tem so mi v veliko pomoč razkritja Wikileaksa, ki je vdrl v sistem TISA in 19. 6. 2014 objavil dele strogo zaupne dokumentacije.
Peklenska nakana!
Zamisel TISA se je porodila leta 2012, ko so stekla prva pogajanja. Pobudniki so se imenovali »resnično dobri prijatelji storitev«. Kakšna ganljiva zvestoba! Te »dobre prijatelje« namreč povezuje zgolj pohlep po profitu, ki bi z grobo deregulacijo uničil javne storitve in skupno dobro državljanov, delavcev, kmetov, uporabnikov storitev in okolja. TISA je zgolj podla prevara na način, da se s trgovinskim sporazumom uveljavi profitni interes korporacij nad javnim interesom in naravnimi viri. Poglejmo, kako.
Pobudniki TISA so vplivne organizacije lobistov: »US Coalition of Service Industries (CSI)«, »European Services Forum (ESF)« in »Global Services Coalition (GSC)«. Torej je TISA političen projekt treh lobističnih skupin. Pogajanja TISA potekajo v Ženevi, ki je hkrati sedež WTO, vendar potekajo zunaj okvira GATS. Pobudniki sporazuma TISA so »razočarani nad dolgotrajnostjo« multilateralnih dogovarjanj WTO. Njihova zamisel temelji na »zdravem jedru« 50 držav, ki bi kasneje s političnimi in finančnimi pritiski prisilile preostale države k podpisu sporazuma. To je pot k neofevdalnemu redu in novodobnemu tlačanstvu!
Za vedno privatizirano
Po globalni finančni krizi so države poskušale regulirati ponorele finančne trge. Sporazum TISA pa zahteva, da se vse regulacije umaknejo na raven pred izbruhom. Torej popolna deregulacija financ. Kdo bo reševal naslednjo finančno krizo, ki je na vidiku?
Številne države so po polomiji s privatizacijo energetike, transporta in vodnih virov vrnile te storitve v javni sektor. Po dikciji sporazuma TISA to ne bo več mogoče; kar je privatizirano, bo večno ostalo privatizirano ne glede na odločitve kasnejših generacij in njihovih vlad. Prav tako niso dovoljene nikakršne pravne regulacije teh področij glede okoljskih standardov, kakovosti vode, varovanja potrošnikov ali pa delavskih pravic. Delavci so razdeljeni v dve skupini: v »legalne osebe«, torej osebje korporacij, in navadne delavce, ki so imenovani »premične naravne osebe« (!?!), ki sicer lahko prečkajo meje, vendar v državi gostiteljici nimajo nikakršnih delavskih pravic. Uvoženi bodo ne glede na brezposelnost istih poklicev v državi gostiteljici. Če to ni totalitarizem! V komunizmu so imeli gulage, v kapitalizmu rastejo slumi. V gulagu si dobil vsaj nekaj čorbe, v slumu ne dobiš ničesar. Celo magnat George Soros je izjavil: »Tržni fundamentalizem ogroža demokracijo bolj kot katerakoli totalitarna ideologija!«
Državljani bi se morali mobilizirati
V sporazumu TISA govorijo o »regulatorni disciplini« držav, kar pomeni, da bo državam odvzeta pravica do suverenega urejanja javnih storitev. V sporazumu TISA je »za potrebe globalnega biznisa« zapovedana prosta izmenjava podatkov. Za kakšne podatke naj bi šlo, lahko le domnevamo.
Rosa Pavanelli, generalna sekretarka svetovne zveze sindikatov javnih storitev (PSI – Public Services International), ki zastopa zaposlene v 150 državah, je že 16. 9. 2013 zapisala: »Ali se vlade niso ničesar naučile iz finančne krize leta 2008? Namesto da bi uvedle strožji nadzor finančnih trgov, sedaj podpirajo pohlep korporacij po razprodaji javnih storitev. Namesto da bi stopile v bran interesov državljanov, se udeležujejo tajnih in nedemokratičnih pogajanj, ki bodo izničila pravice dostopa ljudi do javnih storitev ter omogočila razprodajo skupnih dobrin in naravnih virov. To je grob napad na javni interes, zato moramo mobilizirati državljane, delavce in lokalne skupnosti ter prisiliti vlade, da odstopijo od teh pogajanj!« Kje so bili takrat naši sindikati in politiki? Zakaj so hinavsko molčali?
Odločitve proti lastnemu ljudstvu
PSI je 28. 4. 2014 objavil poročilo »TISA versus Public Services«. V njem avtorja Scott Sinclair (Kanadski center za politične alternative) in Hadrian Mertins-Kirkwood (Univerza Carleton) opozarjata, da bo TISA povzročila ekonomsko, socialno in okoljsko katastrofo. Obravnava javnih storitev kot blaga na trgu prinaša temeljno spremembo same koncepcije javnih storitev. To je škandal. Kdo bi v demokratični državi na demokratičen način sprejel odločitve proti lastnemu ljudstvu in hkrati zvezal roke pri upravljanju javnih storitev prihodnjim vladam? Trajni prisilni jopič privatizacije je namenjen tudi vsem novonastalim javnim storitvam, ki jih danes niti ne poznamo.« Vsekakor je eden izmed vrhuncev TISA, da bo lahko korporacija tožila državo izven običajne jurisdikcije, če bo ta kakorkoli ogrožala njene pravice do neomejene privatizacije javnih storitev. Drža države naj bi bila zgolj »kompetitivno nevtralna«. Izraz, da te kap!
Molk vodi nazaj v fevdalizem!
Rosa Pavanelli je isti dan v imenu PSI in 340 večjih organizacij civilne družbe sporočila: »Javne storitve so vitalnega pomena za skupnost, zato jih ne smemo prepustiti korporacijam. Zahtevamo transparentnost! Čas je, da mediji osvetlijo, kaj se dogaja v tajnosti. Čas je za demokracijo po meri ljudi!« Isti dan so bili organizirani protesti v številnih državah, med njimi v Švici, na Japonskem, Indiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Avstriji, Angliji, Avstraliji in Kolumbiji. Naši sindikati in politiki so molčali in v medijih ni bilo najti niti omembe.
Pogajanja TISA v Ženevi se nadaljujejo.
Ne pozabimo, da je rok za podpis sporazuma leto 2014! En sam podpis bo uničil prihodnost državljanov Slovenije. Ali boste z molkom izbrali status tlačana v novem fevdalnem redu? Takrat bo prepozno, prepozno za karkoli!
Zaradi vsega zgoraj navedenega Vas pozivamo, da podpišete to peticijo, ki jo bomo poslali Vladi RS, Državnemu Zboru RS, Državnemu Svetu RS, Predsedniku države RS, Evropski Komisiji, Evropskemu parlamentu ter Evropskemu svetu z zahtevo, da Slovenija ne podpiše tega sporazuma.
Člani Upravnega Odbora mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green
in strokovni sodelavec Anton Komat.
MNENJE EU NEVLADNIH ORGANIZACIJ – ČEZATLANSKI SPORAZUMI:
Oglejte si ta dokumentarec o GSO!
Comments