Razvojne agencije v Sloveniji in skrb njihovih ustanoviteljev za njihovo delo ?

Božo Dukić- UO AAG

Skoraj vse naše mestne občine ustanovile lastne razvojne agencije s ciljem napredka lastne občine in izboljšanje kvalitete življenja njihovih občanov. Vzporedno pa so bile ustanovljene razvojne agencije na pobudo nekaj občin, katere so tej obliki videle svoj napredek in razvoj. Ob vpogledu, kolikor dopuščajo javne evidence lahko ugotovimo, da nekaj finančnih sredstev prispevajo ustanovitelji, nekaj sredstev pa naberejo ob uspešnih prijavah na mednarodne razpise in uspešnemu izvajanju takšnih projektov, dostikrat pa sodelujejo kot partnerji z nosilcem posameznega projekta. Potrebno pa je vedeti, da so takšne prijave namenjene predvsem za lastno preživetje, imamo pa tudi primer v Sloveniji, ko je agencija končala v stečaju in ji tudi ustanoviteljica ni hotela pomagati izplavati iz nesolventne situacije.

V Sloveniji imamo približno 20 takšnih organizacij, kjer je zaposlen predvsem visoko kvalificiran kader in za katere bi lahko uporabili izraz »neškodljivi pisarniški delavci« brez pozitivnega učinka za svojo okolico. Zakaj imamo takšno mnenje? Preprosto zato, ker skoraj ničesar ne naredijo za svoje občane, da bi le ti lažje prenašali tekoče probleme, katere obdelujejo vse povprečne občane.

V preteklem mesecu sta dve organizaciji skupaj organizirali strokovni posvet o ustanavljanju energetskih zadrug v Sloveniji. Izhodišče posveta so bili trajni energetski viri, kateri so » na dosegu rok« vsakega naselja in jih lahko energetska zadruga z ustrezno opremo »zajame« in pretvori v električno ali toplotno energijo, ter naprej distribuira porabnikom. V Sloveniji imamo že dve zadrugi, ena se je skozi svoje poslovanje že dokazala, druga pa je na svoji poti dokazovanja.

Naš posvet je bil predvsem namenjen vsem tem »razvojnim agencijam«, da jim pomagamo razumeti pomen ustanavljanja energetskih zadrug, naučimo ustvarjati lasten prihodek za pokritje investicijskih vlaganj, za pokritje vzdrževalnih in upravljalskih stroškov , del ostanka prihodka pa za razvoj novih projektov namenjenih skupnim potrebam posameznega naselja. Organizatorji smo bili razočarani nad negativnim odzivom slovenskih razvojnih agencij, nekaj pa se jih je opravičilo, da ima prednost istočasno predavanje v Ljubljani o možnosti pridobitve nepovratnih kohezijskih sredstev. Na posvetu smo imeli udeležbo predvsem pravnih oseb, katere je zanimala možnost ustanavljanje tovrstnih zadrug in eventuelno sodelovanje pri teh ustanovitvah.

Ustanavljanje energetskih zadrug podpira že Energetski zakon RS, sprejeti Podnebni sporazum in tudi bodoči Energetski Koncept Slovenije, vsem državljanom pa lahko omogoči zmanjšanje letnih obratovalnih stroškov za energijo, demokratizacijo energetske politike in dvig standarda v posameznih naseljih.

Vsekakor bomo zadovoljni , če bodo ustanovitelji preverili koliko davkoplačevalskega denarja namenijo za njihove razvojne organizacije in kaj koristnega –uporabljivega dobijo za ta denar?

Pri tem ne smemo pozabiti pripomniti, da energetske zadruge nimajo nič skupnega z zadrugami, kakršne smo poznali v prejšnjem družbenem sistemu, vsekakor naj bi nas spomnile tudi solidarnost.