PROTEST JAVNOSTI PRI PRIPRAVI OPERATIVNEGA PROGRAMA VARSTVA PRED HRUPOM ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE LJU
Na MOP je bilo poslano protestno pismo, da Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pripravlja Operativne programe varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora, upoštevajoč četrti odstavek 7. člena Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04, v nadaljnjem besedilu: Uredbe), ki opredeljuje, da ministrstvo pripravi operativni program varstva pred hrupom v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za promet, ministrstvom, pristojnim za zdravje, in upravo mestne občine, na območju katere je poselitveno območje, in ga predloži Vladi Republike Slovenije v sprejem.
V skladu s tretjim odstavkom 9. člena Uredbe, bi moral biti operativni program varstva pred hrupom najkasneje do 18. julija 2008 sprejet za območja naselij blizu pomembnih cest z več kot 6 milijonom prevozov vozil letno, pomembnih železniških prog z več kot 60.000 prevozov vlakov letno in blizu večjih letališč in za poselitvena območja z več kot 250.000 prebivalci, v katerem je treba zagotoviti varstvo pred povečanjem hrupa na mirnih območjih. Omenjeno določilo Uredbe se za območje Ljubljane, ki kumulativno izpolnjuje oba pogoja iz prej navedenega 9. člena Uredbe, krši že od leta 2008 dalje. (S pripravo Operativnega programa je Ministrstvo pričelo šele na opomin Evropske komisije na osnovi prijave Mednarodnega okoljskega centra Alpe Adria Green – oktober 2016).
Uredba nadalje v prvem odstavku 7. člena določa, da mora operativni program varstva pred hrupom vsebovati načrte ukrepov za obvladovanje problemov, ki jih povzroča zunanji hrup, in izpolnjevati zahteve iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Priloga 5 v sedmi alineji prvega odstavka nadalje določa, da operativni program varstva pred hrupom vključuje med drugim tudi zapis organiziranih javnih predstavitev in posvetovanj. Uredba v slovenski pravni red implementira Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/49/ES). Direktiva 2002/49/ES v preambuli izrecno določa obvezo držav do sodelovanja z javnostmi in njihovo obveščanja in sicer v 11. točki, ki določa, da bi akcijski načrti morali obravnavati prednostne naloge v tistih področjih posebnega interesa in biti pripravljeni s strani pristojnih organov v posvetovanju z javnostjo, 12. točki, ki opredeljuje obvezo izbire najbolj primerne poti obveščanja, če se želi javnosti ponuditi vse informacije. Nadalje Direktiva 2002/49/ES v sedmem odstavku 8. člena določa, da države članice zagotovijo, da se o predlogih za akcijske načrte posvetujejo z javnostjo, ji dajo pravočasne in učinkovite priložnosti za sodelovanje pri pripravi in pregledu akcijskih načrtov, da se rezultati tega sodelovanja upoštevajo, in da je javnost obveščena o sprejetih odločitvah. Predvideti je treba razumne časovne okvire, da ima javnost dovolj časa za sodelovanje v vsaki fazi.
Direktive Evropske unije niso neposredno uporabljive, saj zavezujejo države članice, da jih v pravni red prenesejo z lastnimi pravnimi akti. Ministrstvo bi Direktivo 2002/49/ES v Slovenski pravni red moralo v celoti prenesti na podlagi določil Uredbe, a Republika Slovenija ni v celoti izpolnila obveznosti prenosa v nacionalno zakonodajo, saj določilo sedmega odstavka 8. člena Direktiva 2002/49/ES, ki opredeljuje »Akcijski načrt« v Odredbi ni povzeto. Direktiva 2002/49/ES v sedmi alineje prve točke priloge V izrecno opredeljuje, da mora akcijski načrt vključevati element zapis organiziranih javnih posvetovanj skladno s sedmim odstavkom 8. člena. Zapis organiziranih javnih posvetovanj se tako nanaša na obvezo države članice do sodelovanja in upoštevanja javnosti pri pripravi »Akcijskega načrta«, ki se v Uredbi pojmuje kot »operativni program varstva pred hrupom«.
Kot je že zgoraj izpostavljeno, Uredba v sedmi alineji prvega odstavka priloge V, ko opredeljuje, da »operativni program varstva pred hrupom vključuje med drugim tudi zapis organiziranih javnih predstavitev in posvetovanj« na prvi pogled v nacionalni pravni red v celoti prenaša sedmo alinejo prvega odstavka priloge V Direktivo 2002/49/ES, pri čemer se le-ta nadalje sklicuje, da se zapisi organiziranih javnih predstavitev in posvetovanj nanašajo na pravico do sodelovanja in upoštevanja javnosti, opredeljeni s sedmim odstavkom 8. člena, ki pa je ministrstvo v slovenski pravni red ni implementiralo. Direktive imajo neposredni učinek v kolikor gre za neizpolnitev obveznosti države članice, da primerno prinesejo direktivo v nacionalni pravni red.
V skladu s 15. členom Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13) na ministrstvo naslavljam naslednja vprašanja:
1. Ali ministrstvo pripravlja Operativne programe varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora in v kateri fazi je omenjena priprava?
2. Na kakšen način namerava ministrstvo obvestiti javnost o sprejemu Operativnega programa varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora?
3. Na kakšen način se namerava ministrstvo glede predloga Operativnega programa varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora posvetovati z javnostjo?
4. Na kakšen način namerava ministrstvo zagotoviti sodelovanje javnosti pri pripravi in pregledu Operativnega programa varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora?
5. Na kakšen način namerava ministrstvo upoštevati sodelovanje javnosti pri pripravi in pregledu Operativnega programa varstva pred hrupom za območje mestne občine Ljubljane in Maribora?
6. Na kakšen način ministrstvo načrtuje razumne časovne roke, da bo sodelovanje javnosti zagotovljeno v vsaki izmed faz?
7. Zakaj določilo sedmega odstavka 8. člena Direktive 2002/49/ES glede sodelovanja javnosti ni implementirano v slovenski pravni red? Drugi odstavek 8. člena Uredbe določa, da mora o strateških kartah in operativnih programih varstva pred hrupom ministrstvo poročati Komisiji Evropske unije v šestih mesecih po poteku rokov iz 9. člena Uredbe. Operativni program varstva pred hrupom je treba najkasneje do 18. julija 2008 sprejeti za: območja naselij blizu pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno, pomembnih železniških prog z več kot 60.000 prevozov vlakov letno in blizu večjih letališč. poselitvena območja z več kot 250.000 prebivalci, v katerem je treba zagotoviti varstvo pred povečanjem hrupa na mirnih območjih. Operativne programe varstva pred hrupom, ki obravnavajo načrte ukrepov za obvladovanje problemov na območjih, kjer se ugotavlja preseganje mejnih vrednosti, določenih za kazalce hrupa, na poselitvenih območjih in za emisije hrupa, ki ga povzročajo pomembne ceste ali pomembne železniške proge, je treba sprejeti najkasneje do 18. julija 2013. V poročilih mora povzetek operativnega programa varstva pred hrupom vsebovati najmanj podatke iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.
8. Ali je ministrstvo skladno z določili drugega odstavka 8. člena Uredbe v rokih poročalo Komisiji Evropske unije o strateških kartah in operativnih programih varstva pred hrupom? Če da, prosimo za kopijo poročil!
9. Ali je ministrstvo Komisijo Evropske unije obvestilo, da Operativni programi varstva pred hrupom še niso sprejeti? Če da, prosimo za vsa do sedaj posredovana obvestila!
10. Ali je Komisija Evropske unije obveščena, da Republika Slovenija v pravni red ni implementirala določil, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti pri pripravi Operativnega programa varstva pred hrupom? Če da, kakšen je odziv Komisije, če je odgovor negativen, kdaj in kako boste o tem obvestili Komisijo?
11. Ali je Komisija Evropske unije ministrstvu v zvezi z obveznostmi iz Direktive oziroma nesprejemom Operativnega programa varstva pred hrupom posredovala kakršnakoli obvestila, zahteve ali informacije? Če da, prosimo za kopije dopisov, če je odgovor negativen, kdaj boste Komisijo o tem obvestili?
12. Zakaj je Ministrstvo za okolje in prostor v vseh postopkih umeščanja objektov v prostor glavni nasprotnik javnosti, namesto da bi bil zagovornik in branitelj okolja (npr. Lafarge, Magna, BŠP, Kemis, Uredba o hrupu, itd, itd…)? Ministrstvo za okolje in prostor daje vtis, da je na strani kapitala, ki legalizira divje posege v okolje na račun prebivalstva.
13. Na ministrstvo obenem naslavljam Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na vsa poročila, ki jih je ministrstvo posredovalo Komisiji Evropske unije v zvezi s implementacijo določil Direktive 2002/49/ES in vsa poročila ministrstva Komisiji Evropske unije o strateških kartah in operativnih programih varstva pred hrupom, ki se nanašajo na določilo prvega odstavka 8. člena Odredbe in morebitna druga poročila.
POVEZAVA:
댓글