PRITOŽBA NAD NAČINOM SPREJEMANJA ŠKODLJIVE UREDBE ZA HRUP
AAG je 13.11. 2017 Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, poslal “PRITOŽBO NAD NAČINOM SPREJEMANJA ŠKODLJIVE UREDBE IN HKRATI PROŠNJA PO ZAVRNITVI SPREJEMA TE UREDBE S STRANI SLUŽBE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAKONODAJO”
Dne 31.3.2017 je Ministrstvo za okolje in prostor na svojih spletnih straneh objavilo osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in pozvalo zainteresirano javnost k podajanju pripomb, katere je zbiralo do 3.5.2017.
Postopek sprejemanja predlagane Uredbe poteka skladno s Poslovnikom vlade glede podzakonskega predpisa vlade. Trenutno smo v fazi, ko se je zaključilo zbiranje pripomb zainteresirane javnosti. Trenutno naj bi se MOP opredeljeval (upamo????) do pripomb, nakar bi moral pripraviti nov predlog v katerem bi v čim večji možni meri upošteval pripombe (Aarhuška konvencija, 6. člen, 8. točka, 8. člen, 2. odstavek). V kolikor bi šlo za večje spremembe od obstoječega predloga je potrebno dati predlog v ponovno javno razgrnitev. Danes smo že 11.11.2017 pa s strani MOP-a niso bili objavljeni nobeni odgovori na s strani zainteresirane javnosti posredovane pripombe. V vmesnem času je bilo nemalo objav na temo sporne Uredbe o hrupu tako v časopisih, radiju kot tudi televiziji. Celo Varuh človekovih pravicah je organiziral srečanje in govoril o omenjeni problematiki, kjer je izpostavil, da MOP zanemarja javnost, da v svojih postopkih ni transparenten, da podlega kapitalu, …
S pripombami javnosti usklajen predlog gre na medresorsko usklajevanje, nakar gre v potrditev na vlado. Tako bi moralo biti, če ni drugih interesov. Ampak drugi interesi očitno so:
1. v javnih medijih je bilo zaslediti, da nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju nastaja pod taktirko Ministrstva za infrastrukturo. Še več, nekdanja državna sekretarka na MOP, sedaj državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, ga. Radovanka Petrič, javno od MOP-a zahteva, da je potrebno ukiniti pravno podlago za dosojanje odškodnin iz naslova prekomernega hrupa (Priloga),
2. enormno znižati standarde glede hrupa, predvsem na področju cest in železnic pa tudi letališč,
3. vpeljati neustavne zahteve v uredbo, na način, da zahteve uredbe ne bodo veljale za ceste in železnice, ki ne dosegajo minimalnega prometa, ne glede ali je hrup presežen ali ne,
4. vse te eklatantne kršitve nastajajo v domeni za uredbo odgovorne osebe Antuna Kvasiča, ki na področju hrupa nikoli ni delal. Nima nobene reference, s hrupom se nikoli ni srečal, sedaj pa je naenkrat odgovorna oseba tako za Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Še več, celo Operativni program varstva pred hrupom piše, ampak takega, ki ni skladen s sklepom Vlade (111. seja Vlade, z dne 24.11.2016), in ko bo napisan ne bo več veljal, ker ga piše za obdobje 2013-2018,
5. sprašujemo se kakšno bo to medresorsko usklajevanje, če pa Ministrstvo za zdravje oz. njihove strokovne službe Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sploh nimajo metodologije po kateri bi ocenjevali vpliv hrupa ljudi in premoženje (na osnovi prejetih dokumentov po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja) in so tudi v konfliktu interesov. Očitno bodo potem glasovali tako, kot jim bo velela ga. Radovanka Petrič ali kak drug pomembnež, skratka proti interesom javnosti, za ukinitev pravne podlage za dosojanje odškodnin,
6. vpliv drugih interesov je očitno tako močan, da je sprejemanje Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa pod drobnogledom tako Komisije za preprečevanje korupcije kakor tudi Varuhinje človekovih pravic.
Sprašujemo se, kako lahko zadeva sploh gre na medresorsko usklajevanje, če dokumentacija ni pripravljena skladno z zahtevami Poslovnika vlade. 8c. člen slednjega, glede predloga podzakonskega predpisa, ki je v tem primeru predlog Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju predpisuje:
1. mora imeti preambulo,
2. mora imeti naslov,
3. mora imeti besedilo členov in
4. mora imeti obrazložitev.
Obrazložitev predloga mora vsebovati predstavitev pravne podlage, vsebinsko obrazložitev predlaganih rešitev in presojo posledic po posameznih področjih iz 4. odstavka 8b. člena Poslovnika vlade, ki pravi, da mora presoja posledic obsegati vsaj:
· presojo finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva z načinom zagotovitve,
· presojo administrativnih posledic,
· presojo posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij,
· presojo posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike,
· presojo posledic na socialnem področju,
· presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja.
Pri obrazložitvi vpliva na finančne posledice bi pričakovali, da bo pripravljavec naredil analizo vseh finančnih posledic, saj je pričakovati, da se pri vrednotenju finančnih posledic gleda zgolj ena stran, t.j. koliko bodo upravljavci virov hrupa prihranili. Manjka pa poglobljena analiza koliko se bodo finančni izdatki države povečali zaradi slabših razmer iz naslova hrupa. Več bo obolenj, več bo prezgodnjih smrti povezanih s hrupom, več bo izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških, povečan hrup bo povzročil slabše delovne pogoje in s tem slabšo kvaliteto izdelkov oz. storitev, ipd… Vse to so momenti, ki dokazano vplivajo na javnofinančne tokove, katere imajo resne države narejene. Obstaja podatek, da je izdatek zaradi hrupa na nivoju EU na letni ravni cca 40 milijard, kar bi na nivoju Slovenije bilo cca 110 milijonov. Velja omeniti, da pa to niso stroški upravljavcev. V te stroške pa ni všteto zmanjšanje vrednosti nepremičnin zaradi prekomernega hrupa, ipd… V vsakem primeru, bi v obrazložitev finančnega vidika spremenjene Uredbe bilo potrebno narediti celovito študijo ne pa enostavno zapisati da nima finančnih posledic, kar je bila praksa v preteklosti ali pa navesti zgolj enostranski vpliv na finance in še to vpliv na finance upravljavcev.
Glede presoje administrativnih posledic je pričakovati poglobljeno analizo dosedanje ureditve tega področja. Imamo namreč sistem, ki narekuje povzročitelju, da z meritvami hrupa dokaže, da je v dovoljenih mejah. Dogaja se celo, da rezultati meritev krajanov, sosedov niso priznane, ker jih ni naročila za to primerna oseba, ipd… Skratka, sistem je naravnan v smeri, da v maksimalni možni meri ščiti povzročitelja hrupa, namesto s hrupom prizadeto osebo. Zgodilo se je že, da s hrupom prizadeta oseba sploh ni mogla dobiti pooblaščenega izvajalca meritev, ker se nobeden od njih ni želel zameriti velikemu, znanemu upravljavcu hrupa. Pri drugi točki obrazložitev – presoja administrativnih posledic bi bilo potrebno preveriti vse te omenjene problematike in še kaj. V predlogu predpisa na to temu ni bilo zapisanega ničesar.
Presoja posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter na konkurenčnost podjetij bi pričakovali, da bodo obrazložitve podane vsaj na to temo, saj so na MOP v neformalnih razgovorih v eno ponavljali, da je potrebno gospodarstvo razbremeniti. Niti tukaj ni ničesar zapisanega.
Presoja posledic na okolje, vključujoč prostorske in varstvene vidike. Tudi na to temo ničesar, čeprav bi od Ministrstva za okolje in prostor pričakovali, da bodo vsaj na tem področju kaj napisali, če so že za okolje in prostor pristojno ministrstvo. Ničesar, morda zato, ker je predpis pisala oseba, ki za področje hrupa nima nikakršnih referenc. Po informacijah javnega značaja nima za hrup niti ene reference. Čuditi se je zato ministrstvu, da lahko v njihovem imenu piše zakonodajo nestrokovna oseba.
Presoja posledic na socialnem področju. Tudi tukaj ničesar, pa bi se dalo dosti napisati in presojati. Znano je namreč dejstvo, da umeščanje hrupnih virov hrupa povzroči demografske spremembe. Ljudje se odseljujejo od hrupnih virov, njihove nepremičnine ostajajo, zmanjšuje se njihova tržna vrednost, ipd…
Presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja. Ničesar.
Toliko o usklajenosti predloga gradiva podzakonskega akta s Poslovnikom vlade.
Predlogu Uredbe nadrejena sta Zakon o varstvu okolja ZVO-1 (Ur.l. RS 41/04, 20/06, 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16) in pa evropska direktiva 2002/49/EC.
Izhajajoč iz 2. člena ZVO-1 (namen in cilj zakona) je nedvoumno sledeče:
– Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja,
– Cilji varstva okolja so zlasti:
1. preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,
2. ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja,
3. trajnostna raba naravnih virov,
4. zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije,
5. odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti,
6. povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter
7. opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.
6. člen ZVO govori o načelu sodelovanja, pri katerem država mora omogočati sodelovanje javnosti pri sprejemanju okoljskih politik, pravnih aktov, ipd…. Pozivanje javnosti, da podajo svoje pripombe, nato pa reči, da se s tem na MOP ne bodo ukvarjali je milo rečeno nesprejemljivo in ponižujoče do soljudi, še posebej, če so pripombe umestne, sam predlog uredbe pa pripravljen s strani človeka, ki nima nobenih referenc s področja hrupa, oz. na tem segmentu okolja je začel delati 4-5 mesece nazaj in sedaj že pripravlja zakonodajo. MOP pri pripravi predloga uredbe tudi ni upošteval 7. člena (načelo preventive), po katerem mora biti vse zasnovano na način, da se povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
Direktiva 2002/49/EC v 1. členu navaja cilje, katerih bistvo je zmanjšati hrup predvsem cestnega in železniškega prometa, zračnega prometa ter industrijskega hrupa. Potrebno je zmanjšati okoljski hrup ter ohraniti kakovost okoljskega hrupa kjer je ta še dobra.
Dalje, direktiva 2002/49/EC v 3. členu navaja, da je okoljski hrup nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzroča človeška dejavnost, medtem ko predlog uredbe kot vir hrupa definira samo tiste, ki so vezani na neko poslovno dejavnost.
Predlog uredbe je torej v neposrednem nasprotju tako z ZVO-1 kot tudi direktivo 2002/49/EC saj namesto, da bi bila usmerjena k zmanjševanju hrupa, ima celo vgrajene mehanizme po katerih bo mogoče hrup legalno povečevati, po drugi strani pa ljudem odreči pravico do zdravega življenjskega okolja. Predlog uredbe namreč uvaja pragove kdaj bo mogoče posamezne ceste in železnice šteti za vire hrupa in sicer, obstoječe ceste bodo vir hrupa zgolj v primeru, da če bo njihov letni pretok 3 milijone vozil letno ali več, železniške proge pa bodo vir hrupa v kolikor bo po njih vozilo 30.000 vlakov letno ali več. Pri tem se postavlja vprašanje, kako do teh podatkov sploh priti, saj ljudje preprosto pač ne štejejo vozil. Vse ceste nimajo prometnih števcev, na železnici pa teh podatkov ni mogoče pridobiti.
Ob predpostavki, da cesta z 1 milijonom danes povzroča pri bližnji stanovanjski hiši prekomerne ravni hrupa, se bo promet po njej lahko brez omejitve povečal vse do 3 milijonov vozil letno, saj do takrat sploh ne bo obravnavana kot vir hrupa in upravljavec ne bo zadolžen za obratovalni monitoring, prizadet krajan, ki živi v neposredni bližini pa ne bo imel zakonske osnove za pritožbo, čeprav bi mu po 73. členu ustave moralo biti zdravo okolje zagotovljeno.
Dalje, predlog uredbe kot glavni sanacijski ukrep predvideva pasivno protihrupno zaščito, ki pomeni izboljšano zvočno izolativnost oken. Torej MOP podpira dejstvo, da se bodo vsi prizadeti objekti sanirali na način, da se bodo namestila protihrupna okna, za katere se bodo prizadeti ljudje umaknili pred prekomernim hrupom v okolju. Pri tem pa MOP pozablja, da je s tem omejil ljudem pravico do koriščenja svoje lastnine brez omejitve, kar je tudi z ustavo zagotovljena pravica.
In nenazadnje, dne 13.-15. junija 2017 je bila konferenca ministrov EU v Ostravi na temo okolja in zdravja. Podpisana je bila tudi deklaracija.
kjer je nesporno zapisano (Aneks 1, stran 13/16) sledeče, citat:
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je MOP dejansko pripravljen k spoštovanjem zavez, ki jih podpisuje v okviru EU, doma pa predstavniki MOP-a pripravljajo zakonodajne predpise v diametralnem nasprotju zavez, ki jih dajemo evropski komisiji.
V vednost, poslano po e-pošti:
– Vlada RS
– Predsednik vlade RS
– Državni Zbor RS
留言