Pripombe in zahteve Alpe Adria Green (AAG) na Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vo
Alpe Adria Green (AAG) je v zakonskem poslal pripombe in zahteve na Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah (v nadaljevanju Osnutek) Zakona o vodah v razpisanem roku.
Pripombe AAG:
1. Ukinitev Inštituta za vode RS se predlaga zaradi izgub, čeprav ga je kot javni zavod po Zakonu o vodah (159.člen) ustanovila Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje vlada. Gotovo je obveznost tudi, da ga financira tako, da bo pozitivno posloval. V obrazložitvi ukinitve ni povedano zakaj izgube in zakaj ga ustanovitelj ni dovolj financiral. Terjamo to obrazložitev.
2. Inštitut bi prevzelo ministrstvo za okolje in prostor. Ali ima za to dovolj sredstev? Če ta dejavnost poteka z izgubo, bo zdaj tudi v ministrstvu nastajala izguba, ki pa bo krita iz proračuna. Tudi inštitut bi se moral pokrivati iz proračuna brez izgub. Ustanovitelj, torej RS je odgovorna za te izgube, ker ga ni dovolj financirala. Kako bo pa zdaj vse financirala? V čem je torej razlika v financah glede na status. Zahtevamo pojasnilo za to.
3. S spremembami pri Skladu za vode se strinjamo. Vendar pa smo iz medijev seznanjeni, da se vodni sklad zlorablja za gradnjo ali načrtovanje energetskih objektov (na primer hidroelektrarn), ki so sami po sebi profitabilni in se zlorablja tudi za financiranje posledic teh gradenj kot so dodatni jezovi, cestna in druga infrastruktura. Zato predlagamo v tretjem odstavku 162. člena dodatno 12. točko z besedilom: ” Sredstva Sklada se ne smejo uporabljati za energetsko infrastrukturo in infrastrukturo, ki je posledica načrtovanja oziroma gradnje energetske infrastrukture.”
4. Pod nujno pa zahtevamo strogo zaščito vodovarstvenih območij, ki so v obstoječem Zakonu o vodah opisana v poglavju 3.3.1. Zato zahtevamo, da se v 76.členu (vodovarstveni režim), v prvem (1) odstavku, za besedico ”se” črta besede ”lahko omejijo ali ”. Tako se glasi spremenjen stavek: ” Na vodovarstvenem območju se prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov….”. S tem se vsaj v enem delu onemogočita zloraba in pritisk na upravne enote, kar se dogaja zdaj, da bi dovolile škodljive gradnje in dejavnosti. Prav tako pa tudi Direkcija za vode ne bo mogla več izdajati škodljivih vodnih soglasij, kot na primer pri kanalu C0 v Ljubljani ali Magni v Hočah. V celoti pa je izvzeta tudi zastarela železniška infrastruktura, ki je eden izmed glavnih krivcev za potencialna onesnaženja.
5. Obenem se v zvezi z zgornjo spremembo v celoti črta drugi (2) odstavek, ki govori o omejitvah, saj teh ni več po upoštevanju naše zahteve, ampak le prepoved. Drugi odstavek namreč spet dopušča dvoumnost in možno zlorabo, ko niha med omejitvijo in prepovedjo. Veljati mora samo slednja. Tako bomo pravočasno usmerjali investitorje stran od vodovarstvenih območij, kar je pošteno do investitorjev, ki tako ne bodo iskali lukenj in dvoumnosti v zakonodaji glede varovanja pitne vode. Varovanje pitne vode pa je navsezadnje tudi v Ustavi RS (70.a člen), česar Zakon o vodah še ni ustrezno upošteval, saj je bila zadnja sprememba zakona v letu 2015, voda pa sprejeta v Ustavo RS koncem leta 2016. S tem so naše zahteve še dodatno utemeljene. Zakon o vodah bo potrebno še dodatno dopolniti glede na to dopolnitev Ustave RS.
Povezava:
Commentaires