Pripombe in predlogi AAG na osnutek Zakona o urejanju prostora

AAG v predpisanem roku pošilja pripombe in predloge na celoten osnutek Zakona o urejanju prostora, ki je objavljen na spletni strani vašega ministrstva in na posamezne člene.

Osnutek Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju OZUP) vsebuje bistvena nasprotja, kar zahteva celovito predelavo OZUP in tudi pomanjkljivosti.

Nasprotja in bistvene pomanjkljivosti (rumeno):

1.

Predlagamo, da se OZUP dopolni z definicijami terminov, ki se uporabljajo. V praksi je zmeda ali pa slaba praksa ravno zaradi neopredeljenih pojmov, ki pa so ključni.

Kaj je to ”varovalna vloga” – koga varuje: ali prostor, kar bi bilo pravilno ali investitorja, ki lahko dela kar če. Primer iz prakse: Papir servis nima kaj iskati v Vevčah zaradi okolja pa kljub temu poskuša. Po OZUP bi lahko kar začel z gradnjo, ki pa ni trajnostna, ker prostor prebivalcev uničuje.

Piše: ”varovati pogoje za prostorski razvoj’. To je napačno. Ni definicije, kaj je prostorski razvoj! Kje je v njem načelo trajnosti?

Predlagamo pravilno: varovati prostor po načelu trajnosti. Trajnostno načelo zahteva varovanje prostora, skrbno načrtovanje v njem. Prostor je treba ohraniti za potomce, kar ni NUJNO za našo generacijo (to je definicija trajnosti). Degradacija prostora je že v tem, da naj ima vsaka od 212 občin svojo poslovno, obrtno, industrijsko cono.

Predlagamo, da se varuje prostor Slovenije tudi tako, da se take cone planirajo za več občin skupaj in da je to v tem zakonu! To je varovanje prostora, tudi kmetijske zemlje, po kateri smo na prebivalca daleč pod evro povprečjem (Študija prof. Lobnika!). OZUP krši načelo trajnosti in ne zagotavlja ohranjanja kmetijskih površin.

Četudi v 3. členu opisuje racionalno rabo, ta ni opredeljena. Doslej se je prostor pogosto neracionalno pozidaval. Tudi OZUP tega ne preprečuje.

Predlagamo, da se bolj neposredno s tem zakonom in ustreznimi definicijami to prepreči. Primeri: Bužekijan, cona Risnik (zdaj sameva), itd.

2. člen

(urejanje prostora)

(1) Urejanje prostora po tem zakonu je celovito upravljanje prostora, skrb za njegovo smotrno rabo, usmerjanje razvoja dejavnosti in njihovo prostorsko organizacijo. Urejanje prostora ima razvojno in varovalno vlogo ter vlogo usklajevanja v skladu s prostorskimi možnostmi. Slediti mora potrebam družbe in po načelu trajnosti na kratek, srednji in dolgi rok ustvarjati in varovati pogoje za prostorski razvoj.

(2) Prostor se ureja z razvojnimi dokumenti urejanja prostora, prostorskimi akti, drugimi akti, povezanimi z urejanjem prostora, in instrumenti zemljiške politike.

V nadaljevanju navajamo še druga nasprotja:

Glavno pri tem je, da se skuša zmanjšati pomen okoljskih presoj, kar je izrazito netrajnostno.

Okoljske presoje so pomembne, da se prepreči negativne vplive na prebivalce in okolje ter naravo. Okoljske presoje morajo biti izvedene pred začetkom gradnje.

Nadaljnja nujna definicija je, kaj je to javni interes. Predlog: javni interes je volja prebivalcev, ne pa državni prostorski načrt (DPN).

Predlog: civilnim iniciativam je treba dati pravno veljavo s tem, da se jim prizna pravni interes glede svojega okolja.

60. člen 3. odstavek

Predlog: besedilo se spremeni tako, da glasi: »Celovita presoja vplivov na okolje se vedno izvede za prvi občinski prostorski načrt. Za spremembe občinskega prostorskega načrta ter pripravo ali spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta se izvede celovita presoja vplivov na okolje, če tako odloči ministrstvo v skladu s predpisom, ki ureja celovito presojo vplivov na okolje.«

Obrazložitev: celovitega presoja vplivov na okolje je eden izmed ključnih okoljevarstvenih instrumentov. O potrebnosti izvedbe presoje vplivov na okolje mora odločiti strokovni organ, to je v skladu z veljavno ureditvi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) Ministrstvo za okolje in prostor, ki ima dovolj strokovnega znanja za tako presojo. Glede na relativno majhnost večine slovenskih občin, te nimajo dovolj kadra, ki bi lahko kompetentno presojal o potrebnosti celovite presoje vplivov na okolje. Logično je tudi, da se bodo občine želele izogniti dodatnemu postopkovnemu in stroškovnemu bremenu in bodo praviloma izkoristile možnost, ki o ponuja predlog zakona. Glede na majhnost občine občina sama tudi presoja okoljski vidik glede na svoj teritorij, dočim ministrstvo lahko gleda širše okolje, kar je tudi bistvo celovite presoje vplivov na okolje. Zato predlagamo, da se standard obveznosti celovite presoje vplivov na okolje ne niža.

84. člen

Predlog: besedilo člena se nadomesti z besedilom 24. in 25. člena veljavnega Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.

Obrazložitev: predlog 84. člena znižuje standard presoje vplivov pri vrednotenju variant in sodelovanja javnosti pri vrednotenju in izbiri variant, kot ga določa besedilo 24. in 25. člena veljavnega Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Tako nižanje standarda varstva okolja ni utemeljeno in hkrati predstavlja tudi kršitev 4. odstavka 6. člena Aarhuške konvencije v povezavi s 7. členom v smislu, da javnosti ni omogočeno sodelovanje v fazi, ko so še vse možnosti odprte (torej v fazi presoje variant). Poleg tega je potrebno omeniti, da besedilo 6. odstavka predlaganega besedila ni jasno, kdo in kako »mora ugotoviti, da je poročilo o vplivih na okolje ustrezno«.

84., 86., 87. in 89. člen – prevlada javne koristi in odločanje o CPVO

Predlog:

3. odstavek 84. člena se črta.

4. odstavek 86. člena se spremeni tako, da se črta besedilo »upoštevajoč prevlado iz 84. člena tega zakona, če brez nje različnih potreb, interesov in javnih koristi ni mogoče uskladiti«.

1. odstavek 87. člena se spremeni, tako da glasi: »Po pridobitvi mnenj izdelovalec uskladi in po potrebi dopolni predlog državnega prostorskega načrta. Pripravljalec in pobudnik priprave državnega prostorskega načrta ga skupaj z odločbo ministrstva o sprejemljivosti izvedbe plana na okolje v skladu s predpisom, ki ureja celovito presojo vplivov na okolje oziroma skupaj z okoljevarstvenim soglasjem, če je bilo izdano, pošljeta v sprejem vladi.« 2., 3. in 4. odstavek se črtajo, 5. odstavek pa postane 2. odstavek.

3. odstavek 89. člena se črta.

Obrazložitev: predlog zakona bistveno spreminja odločanje o celoviti presoji vplivov izvedbe plana na okolje. Dočim po veljavni ureditvi Ministrstvo za okolje in prostor odloča o tem z odločbo (2. odstavek 46. člena Zakon o varstvu okolja) predlagano besedilo govori zgolj o mnenju ministrstva. S tem se niža standard varovanja in celovite presoje vplivov na okolje. Končno odločanje o presoji vplivov na okolje je prepuščeno vladi. Taka ideja je posebej problematična ob odsotnosti okoljskih izhodišč iz 39. člena prvotnega besedila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41/2004).

S predlogom besedil navedenih členov se uvaja nov institut »prevlade javnega interesa«. O tem v končni fazi odloča vlada. To pomeni, da gre za politično in ne strokovno odločanje. Zaradi vsakokratnih razmerij političnih moči, ki imajo v prioriteti različne interese, lahko pričakujemo, da bodo take določitve tudi v direktnem nasprotju z veljavno nacionalno in EU zakonodajo. Prostorski načrt, ki bo sprejet na tak način, bo omogočil poseg v prostor, kjer ne bo možno več vzpostaviti prvotnega stanja. Zaradi morebitne kršitve direktiv ali protiustavnosti pa bo kasneje lahko prišlo do ustavitve projekta ali nemožnosti njegovega delovanja in tožb Evropske komisije zoper Slovenijo zaradi kršitev (s finančnimi posledicami). Doslej se je že večkrat izkazalo, da je vlada sprejela take odločitve, zaradi posledice, katerih je Slovenija sedaj pred Evropskim sodiščem. Vlada tudi strokovno ni kompetentna za strokovno presojo vplivov na okolje. Ta presoja mora ostati v pristojnosti ustreznih strokovnih služb za to pristojnega ministrstva.

102. člen

Predlog: doda se 3. odstavek, ki glasi: Pred sprejemom sklepa o pripravi občinskega prostorskega načrta se osnutek sklepa objavi na spletni strani občine in sosednjih občin, javnost pa lahko v roku 30 dni da je na osnutek sklepa pripombe in predloge, ki jih občinski svet pred sprejemom sklepa obravnava i v čim večji meri upošteva.

Obrazložitev: smiselno kot to določa 4. odstavek 81. člena za državni prostorski načrt je nujno zagotoviti sodelovanje javnosti tudi pred sprejemom odločitve o občinskem prostorskem načrtovanju.

104. člen

Predlog: v členu se najmanj črta beseda »lahko«.

Sicer pa podpiramo predlog Mreže za prostor, da se naslov člena spremeni v »Načrt vključevanja javnosti«, besedilo člena pa spremeni tako, da glasi:

»(1) Načrt sodelovanja javnosti, ki ga je potrebno pripraviti za državno, regionalno in občinsko prostorsko načrtovanje, vključuje najmanj časovno opredeljene načine obveščanja in vključevanja javnosti z upoštevanjem zgodnjega vključevanje javnosti in vključevanja tekom celega postopka,razumne roke za odziv javnosti glede na ciljne javnosti, vendar najmanj 30 delovnih dni ter način obravnave in upoštevanja pripomb javnosti in organizirane javnosti, ki vsebuje objavo stališč do pripomb.

(2) Javnost se seznanja z objavami na spletnih straneh in vključuje pa z možnostjo dajanja pripomb in predlogov na osnutek sklepa o začetku načrtovanja, variante in osnutek načrta. Vključevanje lahko poteka z različnimi strokovno vodenimi oblikami sodelovanja, primernimi za ciljno javnost (posveti, delavnice ali drugi načini), ki morajo biti zagotovljeni v vsaki fazi postopka.

(3) Prejete pobude in pripombe je potrebno v čim večji meri upoštevati in do njih zavzeti stališče, ki se objavi na spletnih straneh ministrstva in vključenih občin in na krajevno običajen način, kot je določeno za posamezen načrt.

(4) Če pripombe posreduje organizirana javnost občina za obravnavo njihovih pripombe skliče posebno srečanje, na katerem se pripombe obravnavajo. Za organizirano javnost štejejo nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu ter neformalno organizirane skupine prebivalcev, če njihove pripombe in predloge podpira najmanj 30 prebivalcev prizadete občine. Neformalno organizirana skupina prebivalcev to izkazuje s seznamom podpornikov, iz katerega mora biti razvidno ime in priimek posameznika, naslov ter podpis.«

Ob predlagani spremembi 104. člena se spremenijo tudi:

80. člen: Doda se alineja »- načrt vključevanja javnosti v pripravo prostorskega načrta.«

83. člen 2. odstavek: Besedilo se dopolni z novo alinejo, ki glasi »- načrt vključevanja javnosti v pripravo prostorskega načrta.«

102. člen 2. odstavek: Za prvo alinejo se doda nova alienja, ki glasi »-cilje prostorskega načrta ter izhodišča za prostorsko načrtovanje«, na koncu pa se doda nova alineja, ki glasi »- načrt vključevanja javnosti v pripravo prostorskega načrta.«

Obrazložitev: urejanje prostora s prostorskim načrtovanjem je pravzaprav glavno orodje varstva okolja, zato je pomembno, da je tekom prostorskega načrtovanj omogočeno kvalitetno sodelovanje javnosti, saj so posledice načrtovanja človekovi posegi v naravo/okolje/prostor. Zato je del načrtovalskega procesa nujno tudi proces usklajevanja interesov in s tem v zvezi sodelovanja strokovne in druge javnosti in nevladnih organizacij. Interese varstva okolja in urejanja prostora zastopajo predvsem nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, zato je prav, da imajo večjo vlogo v procesu, saj zastopajo javni interes ali pa tudi širši krog prebivalcev.

105., 110., 128. in 131. člen – odločanje o CPVO pri občinskem načrtovanju

Predlog: besedilo 2. alienje 2. odstavka 105. člena, 2. odstavka 110. člena, 2. odstavka 128. člena in 1. odstavka 131. člena se spremeni tako, da upošteva izdajo odločbe ministrstva o presoji sprejemljivosti plana na okolje v skladu z 2. odstavkom 46. člena Zakona o varstvu okolja. Ta odločba je lahko sestavni del sklepa, ki ga predvideva 2. odstavek 110. člena, zoper katerega je možno sprožiti upravni spor. Vendar mora biti sklep izdan pred sprejemom prostorskega načrta.

Obrazložitev: smiselno enako kot obrazložitev k 84., 86., 87. in 89. členu. Tako ureditev pa predvideva tudi že 3. odstavek 130. člena predloga zakona.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard