Pripombe Alpe Adria Green (AAG) na Osnutek Nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka (N
Alpe Adria Green (AAG) je v zakonskem poslal na MOP pripombe in zahteve Alpe Adria Green (AAG) na na Osnutek Nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka (NAPCP v času javne razprave.
Pripombe AAG:
1. Za doseganje kriterijev oziroma zmanjševanje emisij predlagamo drugačen poslovni model v mnogi primerih, kot pa je v NAPCP predlagan, na primer na straneh 12 in 13 z naštevanjem dodatnih ukrepov, da bi zmanjšali PM2,5 in NMVOC, ki naj bi bila kritična za doseganje evro kriterijev. Poslovni model, ki ga predlaga NAPCP so spodbude, kar pomeni državni oziroma davkoplačevalski denar. Dosedanja praksa je pokazala, da se na ta način zelo, zelo počasi dosegajo cilji. Tudi navedeno ozaveščanje ni dovolj oziroma je prepočasno, glede na postavljene roke.
2. V NAPCP je na strani 33 celo ocena, da bi bil cilj za emisije PM2,5 zelo težko dosegljiv, kar navajamo:
” Za PM2.5 je bil cilj prvič določen v revidiranem Goteborškem protokolu za leto 2020, ki je bil potem povzet v direktivi NEC iz leta 2016, kjer je bil dodan še cilj za leto 2030. Slovenija mora do leta 2020 glede na leto 2005 emisije PM2.5 zmanjšati za 25 %, kar pomeni, da bi morale emisije znašati 10,0 kt. Emisije leta 2017 so bile od tega cilja višje za 1,5 kt oz. za 15 %. Glede na pretekle emisijske trende in glede na dejstvo, da je za doseganje cilja potrebno zamenjati veliko število naprav in ozavestiti veliko število uporabnikov, se lahko zaključi, da bo cilj za leto 2020 zelo težko dosegljiv oz. ne bo dosežen. Do leta 2030 je potrebno emisije zmanjšati za 60 % oz. doseči emisije v višini 5,3 kt. Brez sistematičnega in odločnega pristopa na vseh ravneh odločanja ter vseh akterjev od ministrstev, lokalnih skupnosti, prodajalcev naprav, dimnikarjev, uporabnikov, socialnih centrov, nevladnih organizacij, idr. tega cilja Slovenija ne bo dosegla.”
3. Prav zaradi pesimistične ocene o doseganju ciljev pri PM2,5, ki je posledica predlaganih ukrepov, ki že dosedaj niso dali rezultatov ali pa zelo počasi, predlagamo drugačen poslovni model od predlaganih na straneh 12 in 13 ter 33. S subvencijami bi podprli le razvoj in proizvodnjo filtrov prašnih delcev na malih in tudi večjih kurilnih napravah, kar je ključno za čistejši zrak. Zamenjava kurilnih naprav, uvedba ogrevanja s sončnimi kolektorji in toplotnimi črpalkami, uvedba daljinskega ogrevanja in podobno pa naj se financira iz dobička energetskih podjetij, katerih lastnica je država. Pozitiven primer tega poslovnega modela je na primer Energetika Vransko, ki je investirala v daljinsko ogrevanje za okrog 90 % zgradb v Vranskem. Lastnikom ni bilo treba investirati, saj bi tako nikoli ne dosegli cilja. Tako pa zdaj lastniki plačujejo porabljeno toploto, izmerjeno s kalorimetri. Tako ni bila potrebna nobena subvencija države, pač pa se vloženi denar počasneje vrača. Zato pa je učinek hiter, kar je ključno. Kot nam je znano se podobnega modela loteva GEN-I z nameščanjem sončnih celic po zgradbah. Spet je samo vprašanje vračanje vloženega denarja na daljši rok, učinek naložbe je pa hiter. In to je način, da dosežemo kriterije. Zato se ne strinjamo s pesimizmom, ki je sicer realen, če delamo po starih slabih modelih.
4. Zgornji model je uporabljiv pri mnogih drugih ukrepih, ki jih najdemo v NAPCP, brez subvencij iz državnega proračuna in s hitro realizacijo ciljev. Na primer v prometu, ki je tudi kritičen.
5. Pri pregledih emisij oziroma imisij PM2,5 in drugih onesnaževal manjkajo razlogi za tako stanje oziroma preseganje. Gre za lokalne razmere, ki so znane in bi jih bilo treba našteti. Na primer začudi preseganje pri Biotehnični fakulteti. Ne vemo sicer kje je merilnik, vendar je območje stran iz mesta in tega preseganja ne bi pričakovali.
6. Posebej pa izpostavljamo uvoz onesnaženj zraka iz drugih držav. Pri tem navajamo kot že mnoga leta problem zahodne cirkulacije zraka iz Italije, ki zaradi tržaške industrije in še od drugod vnaša v naše ozračje onesnaženja, predvsem na Primorsko in Goriško področje, na kar je AAG že večkrat opozoril.
POVEZAVA:
Comments