Pripombe AAG na trajnostno urbano strategijo Mestne Občine Ljubljana
Alpe Adria Green je v času javne razprave poslal pripombe na Izvedbeni načrt trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana
AAG podaja naslednje pripombe:
Trajnostna urbana strategija MOL – izvedbeni načrt (IN TUS MOL – 107 strani in priloga – 115 strani) je očitno že iz uvodne obrazložitve tako prostorski kot okoljski akt, ki posega v prostor in življenje prebivalcev. Zato zgolj 15 dnevni rok za javno razpravo ni dopusten in predstavlja kršitev več predpisov in priporočila, tudi Aarhuške konvencije. Zato zahtevamo podaljšanje javne razprave na 30 dni minimalno.
Leta 2011, 17. maja je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor (štev. 35001-161/4) izdal Priporočilo vsem občinam, da pri sprejemanju prostorskih aktov upoštevajo minimalno 30 dni za javno razpravo, če so pa vmes šolske počitnice pa še več. Močan argument je še ta, da je v javni razpravi omenjenih zelo veliko drugih dokumentov, ki jih ni mogoče niti prebrati v doslej predvidenem času. Izgleda, kot da MOL ni do tega, da bi prebivalci v svojem prostem času lahko IN TUS ter spremljajoče dokumente lahko vsaj prebrali.
Poleg tega ZAKON o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (neuradno prečiščeno besedilo št. 9), ki ga je treba smiselno uporabiti tudi za IN TUS, ki je prostorski akt s posegi v prostor, kot tudi okoljski akt, celo nazvan trajnostni, v 50. členu (sodelovanje javnosti) navaja:
(1) Občina mora v postopku priprave občinskega prostorskega načrta omogočiti
javnosti seznanitev z njegovim dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki
traja najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo.
4. Prav tako je treba upoštevati Zakon o varstvu okolja (ZVO) in za IN TUS pripraviti okoljsko poročilo oziroma ustrezne okoljske presoje. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-NPB7) v 5. členu navaja:
5. člen (načelo celovitosti)
(1) Država in občina morata pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov,
načrtov in splošnih pravnih aktov ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti
upoštevati njihove vplive na okolje tako, da prispevajo k doseganju ciljev varstva
okolja.
(2) Pri sprejemanju aktov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na varstvo
okolja, se kot merilo upoštevajo človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega
življenja ter preživetje, varstvo pred okoljskimi nesrečami in zdravje ter počutje drugih
živih organizmov.
Še posebej iz 5.člena ZVO je jasno, da IN TUS močno vpliva na zdravje, počutje in kakovost življenja prebivalcev.
V IN TUS je ignoriran problem in sanacija hrupa na Bleiweisovi cesti, ki bi še posebej zaradi veliko leporečja v IN TUS, ki poudarja kvaliteto življenja, moral biti prednosten projekt, pa je povsem izpuščen. Zahtevamo, da se sanacija tega preseženega hrupa uvrsti med prednostne projekte. V tem je AAG že sodeloval, a se nič ne premakne.
Garaža pod tržnico je nesprejemljiva, ker ni trajnosten projekt, pač pa nasprotje od tega. Zato zahtevamo, da se izloči iz nabora projektov. Tudi zaradi nevarnosti uničenja kulturne in Plečnikove dediščine ter okoljske (vodne) nevarnosti. V bližini je že garaža, poleg tega pa imamo za južno in severno stran Grajskega griča rešitev garaže pod Gradom. Celotno to področje je treba obdelati celoviteje in to s strokovno javnostjo, ne pa z direktivo MOL.
Prav tako je treba postopati trajnostno in zeleno na območju Plečnikovega stadiona, kjer je MOL prebivalcem poslabšala kriterije hrupa s prerazporeditvijo v slabšo cono in je treba najmanj ta predel povrniti nazaj, še bolje pa zaostriti kriterije, saj je presežen hrup zdravju škodljiv.
Vsekakor v podaljšanju razprave vidimo tudi možnost, ki nam je zdaj odvzeta, da temeljiteje prečešemo z dodatno strokovno pomočjo potrebe Ljubljane in zelo verjetno predlagamo nekatere drugačne prioritete.
Comments