Pripombe AAG na osnutek “Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem&rdq
AAG je v zakonitem roku poslal na MOP pripombe in predloge na osnutek Uredbe o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem in sicer:
1. Uredbo AAG smatra kot pomembno, še posebej zaradi velikih požarov v preteklih letih, še posebej v letu 2017, pri katerih so bili trdni gorljivi odpadki tudi na prostem.
2. Prilagamo povezavo na požar v Zalogu pri Novem mestu pred slabim letom:
3. https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/foto-ruse-zajel-crn-dim.html 15.6.2009 primer skladiščenja odpadnih gum v polzaprtem prostoru. Ta povezava se navezuje na opredelitev skladišča ”na prostem” – 3.člen Uredbe.
4. Smatramo, da je opredelitev skladišča na prostem v 3.členu pomanjkljiva. Ne gre samo za skladišča, nad katerimi je samo nebo, ampak tudi za polzaprte in pokrite prostore. Opredelitev najdemo v viru:
CFPA – E Guideline No 32:2014 F : Treatment and Storage of waste and combustible, ki ga navaja Uredba na strani 2.
Vir na strani 11 navaja tudi prostor, ki ima streho in vsaj dve odprti stranici, ki sta si nasproti. Predlagamo, da se tista opredelitev vnese v Uredbo.
5. V Uredbi manjka pomemben člen, ki zahteva identifikacijo trdnih odpadkov ob sprejemu s kemičnega vidika (še posebej za mešanice). Evropska klasifikacija v vrste odpadkov ni dovolj. Potuha, ki jo predstavlja taka okvirna klasifikacija je zelo verjetno bila vzrok za samovžig v Kemisu, Vrhnika, v 2017. Uredba namreč navaja odpadke, pri katerih lahko pride do samovžiga (10. in 11.člen). Kako so identificirani odpadki z možnostjo samovžiga? To ni pojasnjeno. Zahtevamo, da se takih odpadkov ne sprejema ali pa se morajo ob sprejemu nevtralizirati, da samovžig ni več možen. Med trdnimi gorljivimi odpadki se lahko nahajajo tudi ostanki gradbenih eksplozivov. Ob odsotnosti kemične kontrole ob sprejemu lahko taki odpadki ob samovžigu drugih mešanic odpadkov vnašajo še možnost eksplozij.
6. Nadalje zahtevamo vzpostavitev 24 urne fizične prisotnosti oseb, ki so usposobljene za gašenje začetnih požarov. Pri tem opozarjamo, da je 10 minut do prihoda gasilcev in dopuščena možnost samovžiga nesprejemljiva in nevarna kombinacija. Zahteva je utemeljena prav s požarom v Kemisu, kjer ni bilo ob samovžigu (policijski zapisnik) nikogar, ki bi v dveh minutah pogasil začetni požar. Pomagala ni nobena elektronika, niti sproženi alarmi. Tudi 10 minut do prihoda gasilcev ni več pomagalo, prišli so na razvit požar. Tako mora (10) alineja 10.člena Uredbe, ki zahteva zagotovitev 24-urne prisotnosti usposobljenih zaposlenih veljati kot obveza za vsa taka skladišča. Obenem zahtevamo tudi namestitev sirene na skladišča za opozorilo za javnost, v primeru požara, česar pri Kemisu tudi ni bilo in so se prebivalci nadihali strupenih plinov, ne da bi vedeli, od kje prihaja in kakšna je njihova strupenost.
7. V skladu z našo zgornjo zahtevo se potem (9) alineja 10.člena Uredbe črta. Prilagamo povezavo na primer požara gum, pri katerem pa inšpektor nepravilnosti ni ugotovil. Če bi bil 24-urni fizični nadzor obvezen, kot je post festum zahtevala občina, do požara takih izmer ne bi prišlo. https://www.dnevnik.si/335438
8. Pa še podoben primer iz Lovrenca na Dravskem polju: https://www.dnevnik.si/340844/lokalno/340844
9. Opozarjamo, da Zakon o varstvu pred požarom zahteva v več členih zadostno preventivo, kar je v primerih trdnih (pa tudi tekočih) in gorljivih odpadkov edino 24-urna fizična prisotnost usposobljene osebe. Tako bi v vseh teh primerih inšpektor imel podlago za ugotavljanje, ali je bila preventiva zadostna. Opozarjamo na izredno slabo prakso požarnih inšpektorjev (samo okoljski so premalo, kar je sicer v Uredbi vsebovano), da ne zahtevajo 24-urne fizične prisotnosti usposobljenih oseb v takih skladiščih pa tudi v drugih podobnih dejavnostih. Tako je cinično izpadla ugotovitev požarne inšpekcije, da je Kemis imel več ali manj vse ”papirje” v redu. Kljub temu je prišlo do silovitega požara, prav zaradi odsotnosti 24-urne fizične prisotnosti usposobljene osebe ali več oseb. Obratovanje je bilo pa le do 15 ure, zagorelo je pa okrog 20 ure.
10. Opozarjamo tudi na to, kar se tiče avtomobilskih gum, ki so trden gorljiv material, da prihaja do izigravanja: odpadna guma – rabljena guma. Zato zahtevamo, da se v primeru avtomobilskih gum ta Uredba smiselno uporablja tudi za rabljene gume in tudi za nove gume. Vse so trden gorljiv material.
11. Izigravanje je prisotno v Ljubljana-Polje, podjetje Sven d.o.o., ki skladišči ”rabljene” gume na prostem in v delno odprtih prostorih ter v zaprtih prostorih in nima 24-urnega fizičnega nadzora. Poleg tega je ta deponija sredi stanovanjskega naselja in vrtca.
Menda mu inšpekcija nič ne more, če pa bo požar, kdo bo kriv. Požar je lahko tudi zaradi zunanjega vzroka. Dodajamo povezavo na problem (23.6.2017), ki še vedno, kljub urgencam, ni razrešen, inšpekcija pa vztraja, da ni nič narobe!!!:
12. V Uredbi manjka zahteva po primerni lokaciji takih skladišč. Taka skladišča ne smejo biti v naseljih (kot je primer v Ljubljana-Polje- gume) in samo v večji oddaljenosti od njih. Kolika je ta oddaljenost, je odvisno od obsega in količine skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov.
13. Vsa obstoječa skladišča je treba na osnovi Uredbe presojati ali je njihova lokacija še primerna. Zahtevamo presojo o vplivih na okolje, ki mora biti sestavni del Uredbe, tako za nova kot za obstoječa skladišča. Tako v obrazložitvi Uredbe pod poglavjem Prilagoditev zahtevam uredbe za obstoječa skladišča ni dovolj urejanje skladišča samega, ampak najprej presoja ali je njegova lokacija primerna glede na stanovanja, ustanove, naselja in naravo oziroma okolje. Tega v Uredbi ni in zahtevamo, da se ta presoja vanjo uvede.
14. V Uredbi ni razmejitve med nenevarnimi trdnimi gorljivimi odpadki in nevarnimi trdnimi gorljivimi odpadki. Tako ni jasno napisano, da Uredba velja samo za nenevarne trdne gorljive odpadke in ne za nevarne. Ta nejasnost je toliko večja, ker Uredba dopušča samovžige, kjer pa so večkrat prisotni nevarni trdni gorljivi odpadki.
Nevarni za samovžig so tudi prahovi, na primer lesni prah in drugi. Pri tem pa Uredba ne specificira v kakšnih stanjih in kakšnih velikostih delcev mora biti odpadek, da se prepreči samovžig. To je še en naš argument za preprečevanje požarov, da se mora ob sprejemu naštetih odpadkov nevtralizirati, izničiti možnost samovžiga
Povezava:
Comments