PREJELI SMO: Vpliv nizkofrekvenčnega hrupa na zdravje in počutje ljudi

V petek, 25. maja, se je v Hiši Evropske unije odvil javni posvet na temo vpliva nizkofrekvenčnega hrupa na zdravje in počutje ljudi. Šest civilnih iniciativ se je povezalo v združenje Zeleni krog. Z namenom ozaveščanja strokovne in širše javnosti je povabilo na predavanje portugalsko strokovnjakinjo, dr. Mariano Alves Pereiro.

Dr Maria Alves-Pereira: pojasnjuje, zakaj je nizkofrekvenčni hrup, ki ga povzroča turbina, tako nadležen znotraj domov.

Gospod Diego Loredan, koordinator združenja Zeleni krog je povedal, da se na prvi pogled zdi, da so ena od rešitev za naše rastoče podnebne in energetske krize prav vetrne elektrarne. Vendar vetrna energija ni tako popolna, kakor bi pričakovali. Kot vemo ima delovanje VE za posledico vrtinčenje velikih zračnih mas, kar dokazano ustvarja nizkofrekvenčni (NF) in infrazvok (IZV). Zaradi tega bi morali posvetiti veliko pozornosti načrtovanju VE in njihovemu umeščanju v prostor, kar pa se pri nas žal še ne dogaja. Tako smo v Sloveniji priča načrtovanju in postavitvi večjega števila VE, ne da bi odgovorni predhodno poskrbeli za primerne študije in seznanili prebivalce z morebitnimi nevarnostmi in negativnimi vplivi, katerim so oz. bodo zaradi njih izpostavljeni. Slovenija gradi svoj razvoj in svojo uspešnost na osnovi posebnosti svoje narave – svoje biološke pestrosti, naravnih parkov, zaščitenih z nacionalnim in mednarodnim pravom. Prihodnost Slovenije na podeželju je v trajnostnem in kulturnem turizmu in vzdržnem kmetijstvu, vse z namenom najbolje zaščititi svoj naravni potencial. Za Slovenijo obstajajo drugi, mnogo bolj primerni viri energije in predvsem učinkovita raba energije ter zmanjšanje njene porabe, s čimer lahko zadostimo % evropske direktive. V Sloveniji moramo biti dovolj odločni, pogumni in potrpežljivi, da uvedemo načine pridobivanja elektrike, ki jih lahko po meri uporabimo v urbanem okolju, in s tem direktno, predvsem pa brez škode za ljudi in naravo pripomoremo k zmanjšanju CO2.

V nadaljevanju je, dr. Igor Šoltes izpostavil, da je v Sloveniji pomembno, da problem izbire obnovljivih virov energije osvetlimo iz različnih zornih kotov, in sicer na način, da se soočimo z vsemi argumenti, tudi negativnimi, ter da se začne konsultivna diskusija, ki bo osvetlila problem nizkofrekvenčnega hrupa na zdravje in počutje ljudi pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor. Izrazil je podporo, da Slovenija sprejme zakonodajo na podlagi raziskav nizkofrekvenčnega hrupa doma in v tujini. Pozval je, da ta dan izkoristimo za to, da izmenjamo konkretne izkušnje in podatke ter da na tej osnovi posredujemo predloge vladi oz. ministrstvom, da ti pripravijo mnenja in predloge, ki jih bodo nato umestili v širši pravni okvir.

S predavanjem je nadaljevala osrednja gostja, portugalska dr. znanosti, Mariana Alves Pereira, ki vpliv infrazvoka ter nizkofrekvenčnega hrupa proučuje že več kot trideset let. Pred tridesetimi leti je bila del pobude raziskovanja vpliva nizkofrekvenčnega hrupa na zdravje letaliških delavcev dr. Castela Branca na Portugalskem in vse od takrat tej problematiki posveča svoja znanstvena dognanja. O njih predava po vsem svetu. Dr. Pereira je poudarila, da gre pri nizkofrekvenčnem hrupu za hrup, ki vpliva na celo človeško telo in ne zgolj na slušni organ, kar je sicer dobro prepoznano pri hrupu višjih frekvenc, da prehaja vse stene in ovire ter se spreminja s časom. Čeprav ga naše uho ne zazna, se nanj odziva celo telo, kar pomeni, da lahko povzroči simptome več organskih sistemov hkrati. Številni ljudje zmotno menijo, da če nečesa ne slišiš, te to ne more poškodovati. Izpostavila je, da nizkofrekvenčni hrup merimo povsod – ne samo pri vetrnih elektrarnah, ampak tudi na npr. letališčih, industrijskih kompleksih. Poudarila je problematiko meritev hrupa zgolj z dBa metodo, ki meri zgolj slišni del zvoka oz. omejen spekter zvoka/valovanja in povedala, da bi bilo potrebno meriti izpostavljenost hrupu z dB linearno metodo, ki pri raziskavah pokaže večjo natančnost in zanesljivost in ki seveda zazna tudi nizkofrekvenčni hrup. Zakonodaje po vsem svetu imajo uzakonjene zgolj meritve na podlagi dBa metode, ki pa meri zgolj slišni zvok. Prav tako je poudarila, da je potrebno meritve hrupa opravljati v hišah in ne zunaj, kot to narekuje zakonodaja. V hišah zato, ker tam živimo ljudje, tam se zadržujemo, jemo, spimo, se družimo – in ker ta zvok znotraj hiš še resonira, kar dodatno vpliva na človekovo telo. V nadaljevanju je slušateljem na šokantnih primerih raziskav, opazovanj, obdukcij pokazala, kaj nizkofrekvenčen hrup povzroči pri ljudeh in živalih. Predavateljica je pokazala tudi izsledke študij na podganah, ki so jih v laboratorijskem okolju izpostavili nizkofrekvenčemu hrupu. Preiskave tkivnih struktur teh živali so namreč pokazale podobne rezultate kot patohistološke preiskave tkiv pridobljenih na obdukcijah ljudi, ki so bili dolga leta med delom izpostavljeni hrupu nizkih frekvenc. Oboje kaže, da se tkiva na nizkofrekvenčni hrup odzovejo s hiperplazijo (povečanim tvorjenjem) elementov vezivnega tkiva oz. izginjanja in zlepljanja struktur v migetalčnih epitelijih. To privede do pomembnih zadebelitev sten krvnih žil v srcu, pljučne fibroze, sprememb v epiteliju sapnika, senzoričnem delu slušnega aparata.

Izpostavila je še nekaj primerov: kmetija za vzrejo kuncev Munk na Danskem, kjer se fetusi kuncev niso razvili, o konjih, ki so se skotili z boksarskimi nogami, o deformiranih kopitih pri govedu. Pri ljudeh so prvi simptomi, da se ti zbujajo utrujeni – imajo občutek, kot da ne bi spali in to se dogaja vsak dan. Lahko se pojavijo bolečine v mišicah in težave z dihanjem (pljučna fibroza), pojavljajo se kardiovaskularne težave, težave s prebavili. To so simptomi t.i. vibroakustične bolezni. Ljudje, ki živijo poleg vetrnih elektrarn iz obupa postavljajo zaščitne stene (a te ne pomagajo, saj bi morala biti stena debela 343 metrov, da bi se zaščitili pred zvokom 1Hz), prestavljajo svoje spalnice, ker ne morejo spati – primer nemškega para, ki si je postavil čudovito hišo v naravi s pogledom na jezero, ki je po postavitvi vetrnih elektrarn postala neuporabna. Za to da zakonca lažje zaspita sta si naredila v kleti »bunker«. Prav tako je izpostavila stransko dejstvo, da nepremičnine na območju, kjer stojijo vetrne elektrarne, izgubijo na vrednosti takoj, ko poleg njih stoji prva vetrna elektrarna. Omenila je tudi, da v tujini banke kupujejo zapuščene hiše, zato da bi prikrile devalvacijo. Dr. Pereira je dejala, da ni proti vetrnim turbinam, vendarle pa je nujno potrebno vedeti za in posledično tudi upoštevati znanstvena raziskovanja in dognanja o škodljivosti nizkofrekvenčnega hrupa za zdravje ljudi. Poudarila je, da so zanjo vetrne elektrarne otročja rešitev in hkrati brutalna sila. Kot fizičarka je seznanjena z mnogimi znanstvenimi – tehnološkimi pridobitvami, preko katerih bi človeštvo lahko oskrbovalo sebe z električno energijo, ampak da te niso dobičkonosne! Dr. Pereira je zaključila, da četudi želimo napredovati kot rasa, še ne pomeni, da iz tega naslova lahko prizadanemo in poškodujemo ljudi in naravo.

Vse trditve dr. Pereira in njeni zaključki o vplivih nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka temeljijo na konkretnih meritvah, poskusih, zdravniških pregledih, obdukcijah – torej na konkretnih znanstvenih dokazih.

Posvet se je zaključil z mnogimi mnenji in vprašanji dr. Pereiri. Delili so jih tudi ljudje, ki ob vetrnici v Sloveniji živijo in dejali, da se soočajo z nespečnostjo, saj je, kadar vetrna turbina v Dolenji vasi obratuje, tako kot da bi spali na letališču. Prav tako je bilo izpostavljeno, da je Slovenija predzadnja država v Evropi po potencialu prevetrenosti.

Zeleni krog je za zaključek izrazil željo, da se glede smiselnosti vetrnih elektrarn v Sloveniji temeljito kritično premisli in preudarno odloči. Po vsem slišanem nikakor ne moremo več govoriti o oddaljenosti, ampak predvsem o tveganju za ohranitev zdravja ljudi in državljanov ter drugih živih bitij!

Po mnenju združenja Zeleni krog Slovenija ni primerna za vetrne elektrarne, saj je tveganje za ogroženost zdravja in življenja ljudi in drugih živih bitij prevelika.

Zeleni krog

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST