Prejeli smo: Izjava za javnost CI na Strokovne podlage Podzemne vode, kot del DPN OSVAD Postojna
Civilna iniciativa Naša dolina – Za Pivško kotlino brez streljanja
Izjava za javnost
Po preučitvi Dopolnitve strokovnih podlag za Državni prostorski načrt za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna, segment podzemne vode, končno poročilo (po reviziji), št. 631-110/2019, ki jo je izdelal Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1001 Ljubljana, 18. 4. 2019, smo registrirali nekatere bistvene pomanjkljivosti, zaradi katerih smatramo, da dejanski škodljivi vplivi vojaških dejavnosti na podzemne vode na območju poligonov Poček in Bač (območje načrtovanega Državnega prostorskega načrta za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna – DPN OSVAD) niso bili v zadostni meri raziskani, obravnavani in določeni ter da je mogoče utemeljeno dvomiti v oceno sprejemljivosti tveganja škodljivih vplivov sedanjih in načrtovanih vojaških aktivnosti na podzemne vode v zaledju edinega relevantnega in praktično nenadomestljivega kraškega vodnega vira v Malnih pri Planini, ki služi za oskrbo s pitno vodo več kot 22.000 prebivalcev v več občinah. Nekatere od pomanjkljivosti v predpostavkah in vsebinah priznavajo tudi sami avtorji Dopolnitve strokovnih podlag.
Glede na to, da je Vlada RS dne 4. 7. 2019 sprejela Sklep št. 35000-5/2019/5 o izvedbi (ponovnega) državnega prostorskega načrtovanja za DPN OSVAD Postojna, z obžalovanjem ugotavljamo, da so ostala preslišana vsa pretekla opozorila o okoljski spornosti in o visokem tveganju tega projekta neposredno nad zaledjem kraškega vira pitne vode.
Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD, segment podzemne vode, poskuša na podlagi:
a. nepopolnih vhodnih podatkov (neznane nevarne snovi, ki se na poligonih uporabljajo, neverodostojne količine uporabljenega razstreliva na letni ravni, razlike med podatki iz strokovnih podlag iz leta 2010 in 2019, …)
b. neupoštevanja pomembnih dejstev, relevantnih za oceno tveganja (stopnje obstoječega onesnaženja, zadrževanje nevarnih snovi v podzemlju, posledice trajnega vnašanja nevarnih snovi v podzemlje,…),
c. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (neraziskano pretakanje podzemnih voda, neizdelane Analize in karte ranljivosti okolja, …)
d. brez za ta namen izdelanih kakršnihkoli terenskih preiskav znotraj območja poligonov Poček in Bač,
e. naslanjajoč se na rezultate zgolj enega (1) sledilnega poskusa pretakanja podzemnih voda iz leta 1997, ki dokazuje pretakanje podzemnih voda z območja poligona Poček proti vodnemu viru Malni,
f. naslanjajoč se na analize zgolj dvakrat odvzetih vzorcev na devetih lokacijah (skupaj zgolj 18 vzorcev v razmaku 1 meseca, izven obdobja izvajanja največjih vojaških aktivnosti že prečiščene vode na izvirih, daleč izven območja virov onesnaženj),
g. s prilagojenimi teoretičnimi računskimi modeli (računski model pretakanja podzemnih voda in sprotnemu redčenju nevarnih snovi je neustrezno zasnovan na modelu prilagojenega medzrnskega vodonosnika, v resnici pa gre nesporno za klasičen kraški vodonosnik),
h. z nedoločenimi omejitvami (nejasna administrativna omejitev količine uporabljenega razstreliva na letni ravni z možnostjo povečevanja pomeni »bianco menico« za neomejeno uporabo praktično vseh vrst razstreliv in izstrelkov na celotnem območju; prepovedana je uporaba izstrelkov iz obogatenega urana, medtem ko uporaba izstrelkov iz sicer nizko radioaktivnega, a zelo toksičnega osiromašenega urana, ni prepovedana, …)
i. z neizvedljivimi omilitvenimi ukrepi (v primerih izlivov nevarnih snovi v tla se predvideva sanacija z odkopom prepojene zemljine, ki pa je v resničnem kraškem svetu praktično neizvedljiva)
j. s številnimi pogojniki in drobnim tiskom,
dokazati, da so vplivi vseh obstoječih in vseh z DPN OSVAD načrtovanih vojaških dejavnosti na območju poligonov Poček in Bač, vključno z večjimi ekološkimi nesrečami, na podzemne vode praktično nezaznavni.
Priznani strokovnjaki skozi daljšo zgodovino krasoslovja dokazujejo, da svet kraškega podzemlja in nepredvidljivih pretokov podzemnih voda na območju pogorja Javornikov še vedno ni dovolj raziskan ter opozarjajo na resnost posledic onesnaženja na Krasu in na praktično neizvedljivost sanacij v primerih izlivov oziroma pronicanj nevarnih snovi v podzemlje. Pričujoča Dopolnitev strokovnih podlag za DPN OSVAD, segment podzemne vode, jih s prilagojenimi teoretičnimi računskimi modeli očitno postavlja na laž, saj niti vsakoletna uporaba najmanj 11.000 kg različnih nedoločenih vrst razstreliv v odprtem prostoru poligonov, niti razlitje celotnega rezervoarja tanka M-84 v količini 1.250 litrov dizel goriva, niti nesreča helikopterja Cougar s celotnim izlitjem 2.000 litrov kerozina, niti razlitje celotne cisterne s 15.000 litri dizel goriva na kraškem terenu neposredno nad podzemnimi vodami naj ne bi predstavljali nikakršne grožnje za vodne vire Malni in Vipava.
Na podlagi rezultatov računskih modelov je Geološki zavod RS v Dopolnitvi strokovnih podlag za DPN OSVAD, podal oceno, da je tveganje škodljivih vplivov vojaških dejavnosti na podzemne vode kraških vodnih virov sprejemljivo, zato smo se odločili, da z obrazloženim opozorilom pokažemo na utemeljen dvom v njeno zasnovo, vsebino in v podano oceno tveganja.
Pristojne želimo spodbuditi k širšemu treznemu premisleku ob upoštevanju predpisanega načela previdnosti, ki je bilo pri zasnovi in izdelavi te Dopolnitve strokovnih podlag za DPN OSVAD Postojna, poteptano v zasnovi, ter k razumnemu odločanju in ukrepanju v korist ohranitve strateškega vira pitne vode v skladu s 70. a členom Ustave RS.
V izogib morebitnim nepopravljivim posledicam v naravnem okolju, na virih pitne vode in na zdravju ljudi, ki jih lahko povzroči nadaljevanje izvajanja vojaških dejavnosti na tem območju, smo pozvali pristojna Ministrstva in državne organe, da Vladi RS priporočijo ustavitev postopka načrtovanja DPN OSVAD, ker projekt ni izvedljiv brez tveganja trajnega ogrožanja pomembnega kraškega vodnega vira za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
Ne strinjamo se z ugotovitvami, da vojaške dejavnosti nimajo praktično nikakršnih škodljivih vplivov na okolje, podzemne vode in zdravje ljudi, in ne moremo pristati na obravnavo tako kompleksnega kraškega podzemlja na tako posplošujoč in površen način. Zato smo pozvali vse pristojne, da Krasu priznajo vlogo, ki mu pripada, zaledju kraškega vira pitne vode Malni pri Postojni, ki bi s svojo kvaliteto in izdatnostjo lahko pripomogel tudi k reševanju problematične oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri, pa končno zagotovijo status strateškega vodnega vira jugozahodne Slovenije z najstrožjim varovanjem.
za Civilno iniciativo Naša dolina – Za Pivško kotlino brez streljanja
Jožef Smrdel – koordinator
コメント