PREDLOG USMERITEV ZA PRIPRAVO ENERGETSKEGA KONCEPTA SLOVENIJE
1. UVOD
Energija je »kri« civilizacije. Ravnanje z energijo je življenjsko pomembno za vse družbene sisteme in posameznika. Država mora biti energetsko samostojna, drugače ni več neodvisna. Državni Energetski koncept (EK) mora zagotoviti navedene osnovne zahteve.
POVZETEK KLJUČNIH TOČK USMERITEV
Z usmeritvami želimo zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo:
– energetsko neodvisnost Slovenije
– prehod v ničogljično družbo z uporabo samo trajnih in obnovljivih virov energije
Cilji:
Do leta 2030
– izboljšati energetsko učinkovitost za vsaj 50%
– v prometu zmanjšati uporabo fosilnih goriv za vsaj 40% glede na leto 2005
– doseči vsaj 60% delež trajnih in obnovljivih virov v končni rabi energije
Do leta 2050
– ničogljična proizvodnja energije
– 100 % izkoristek potenciala trajnih in obnovljivih virov v Sloveniji
– v prometu zmanjšati uporabo fosilnih goriv za vsaj 90 % glede na leto 2005
– 100 % električno mobilnost v osebnem in javnem prometu
– 100 % zagotavljanje bivalnega ugodja z ničogljičnimi viri
Namen dokumenta
Usmeritve so osnova za Energetski koncept Slovenije, ki mora upoštevati trenutne stvarne podatke o proizvodnji in porabi energije in projekcije gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države. energijo za obdobje prihodnjih 14 let in okvirno za 34 let.
Vsebina dokumenta
V dokumentu so začrtani ključni elementi, s katerimi usmerjamo prehod Slovenije v ničogljično družbo. S prehodom v nizkooglično družbo smo se strinjali že ob sprejemanju mednarodnih obveznosti. Zakaj se ne bi prizadevali za ničogljično družbo ? Ta prehod ne smemo jemati le kot zahteven proces preobrazbe družbe, temveč kot izziv za ustvarjanje novih priložnosti za razvoj družbene blaginje. Ta prehod mora biti tak, da bodo družbene priložnosti in koristi presegle potrebna vlaganja. Prehod pomeni tudi, da se bodo morali energetski in ostali povezani sistemi prilagoditi in razvijati skladno s temi usmeritvami.
Izhodišča: trajnostni razvoj in trajnostna energetika, energetska učinkovitost in stanje tehnologij
Termin energetika je uporabljen za vse sektorje proizvodnje in rabe energije. Prav tako z rabo energije označujemo celoten spekter rabe energije – tako rabo primarnih virov kot tudi rabo pri končnih odjemalcih.
Trajni energetski viri v Sloveniji so:
· sončna energija,
· vetrna energija,
· geotermalna energija,
Obnovljivi energetski viri v Sloveniji so:
· energija vodotokov
· energija biomase
· odpadna toplota
Trajnostna energetika (TinOVE) v najširšem pomenu je osnova razvoja ničogljične družbe. Trajnostni razvoj je tak, da ne uporablja neobnovljivih virov surovin in energije in zadošča življenjskim potrebam ljudi.
V EZ (energetskem zakonu) je potrebno točno določiti organe in osebe, ki so odgovorne na izvajanje ukrepov zapisanih v EKS. Z osebno odgovornostjo je potrebno zagotoviti, da bo napisano v EKS res uresničeno.
V Sloveniji obstajajo veliki potenciali za ukrepe učinkovite rabe energije (URE). Ti imajo pozitivne učinke tako za končne odjemalce in gospodarstvo kot tudi na okolje, obenem pa imajo izrazite pozitivne makroekonomske učinke, kot je spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. To velja tako za potencial na strani rabe končne energije kot v celotni energetski verigi od proizvodnje in transporta naprej.
Dokument temelji na domačem in tujem intenzivnem razvoju tehnike in tehnologij za proizvodnjo, učinkovito rabo in prenos energije ter učinkih teh sprememb na proizvodnjo in rabo energije.
2. STRATEŠKE USMERITVE
Pomen energetike za državljane in gospodarstvo
Pri pripravi Energetskega koncepta Slovenije (EKS) izhajamo predvsem iz predpostavke, da energetika v svojem najširšem pomenu predstavlja nujen pogoj za samostojnost Slovenije. Trajno je potrebno zagotoviti servis in podporo državljanom in gospodarstvu.
Izziv: energetska uvozna odvisnost Slovenije
Slovenija letno uvozi za dobri 2 milijardi EUR fosilnih goriv. Uvažamo tudi premog in jedrsko gorivo. Vzrok za tako veliko odvisnost je v veliki meri promet in finančni interes domačih dobavitelji energije.
Prenehanje rabe uvoženih energentov in nadomeščanje z domačimi energenti v veliki meri zmanjšuje izpostavljenost slovenskega gospodarstva nestanovitnim globalnim energetskim trgom in lahko predstavlja pomembno priložnost za gospodarstvo. Spremenjeni vzorci porabe odpirajo možnosti za razvoj novih dejavnosti in novih delovnih mest, obenem pa imajo tudi pozitivne vplive na okolje.
Izpusti CO2
Izpusti CO2 so v največji meri posledica rabe fosilnih goriv v industriji, prometu, javni in zasebni rabi. Z izvedbo ukrepov iz Usmeritev in EKS se zmanjša izpust CO2 v veliko večji meri kot so naše mednarodne zaveze.
Glavna strateška usmeritev
100% energetska neodvisnost Slovenije.
Namen strateških usmeritev
Z usmeritvami želimo zagotoviti:
– trajnostno proizvodnjo energije,
– povečanje energetske učinkovitosti,
– čim hitrejšo spremembo strukture proizvodnih virov,
– čim hitrejše povečanje deleža trajnih in obnovljivih virov,
– prenehanje uporabe uvoženih energentov
2.1. STEBRI TRAJNOSTNE ENERGETIKE
Temeljni cilj energetske politike je zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo. Izpostavljena sta dva ključna stebra trajnostne energetike, ki sta med seboj neločljivo prepletena. To pomeni, da morajo vse odločitve izpolnjevati oba kriterija hkrati:
1. zanesljivost oskrbe (zanesljiv dostop do energije in količine potrebne energije) in
3. konkurenčnost (konkurenčna oskrba z energijo).
2.1.1. Zanesljivost oskrbe
Zanesljiva oskrba predstavlja pomemben temelj uspešne in trajnostno naravnave energetske politike. Pri tem pa ne gre samo za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, temveč tudi za zagotavljanje storitev.
Za zanesljivo oskrbo je treba zagotoviti dobro razvita in zanesljiva omrežja, primerno razpršitev virov in dobavnih poti ter določeno mero skladiščenja, kjer je to okoljsko upravičeno. Trenutno se lahko Slovenija pri ponudbi energije, energentov in storitev zanese na ponudbo in povpraševanje ter razvitost trgov v širši regiji. Že sedaj pa moramo predvsem skrbeti za svoja omrežja, vire in dobavne poti za energente, ki jih bomo še potrebovali do energetske samostojnosti.
2.1.2. Konkurenčnost
Konkurenčna oskrba z energijo je temeljni element konkurenčnosti gospodarstva ob pogoju, da trg deluje. Konkurenčnost v energetiki ni stvar konkurenčnosti samo energetskega gospodarstva (podjetij) ampak celotne države. Dobrobit nekaj firm ne more biti glavno merilo v panogi gospodarstva, ki je absolutno družbenega pomena !
Trenutno enotni energetski trg v EU v splošnem dobro deluje in zato je trenutna učinkovitost domačega energetskega trga ključnega pomena za zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob geopolitičnih spremembah, ki so do leta 2050 možne, pa se na današnje dobre razmere na trgu ne smemo zanašati.
Najdražja je energetska odvisnost države.
2.2. CILJI STRATEŠKIH USMERITEV
Glavni cilj strateške usmeritve je 100% energetska neodvisnost Slovenije.
Do leta 2030
– izboljšati energetsko učinkovitost porabe končne energije za vsaj 50% v industriji, prometu in osebni rabi glede na današnjo porabo
– v prometu zmanjšati uporabo fosilnih goriv za vsaj 40% glede na leto 2005
– doseči vsaj 60% delež trajnih in obnovljivih virov v rabi končne energije v celotni družbi glede na današnjo rabo
Do leta 2050
– ničogljična proizvodnja električne energije
– 100 % izkoristek potenciala trajnih in obnovljivih virov v Sloveniji
– v prometu zmanjšati uporabo fosilnih goriv za vsaj 90 % glede na leto 2005
– 100 % električno mobilnost v osebnem in javnem prometu
– 100 % zagotavljanje bivalnega ugodja z ničogljičnimi viri
3. RABA ENERGIJE
3.1. IZHODIŠČE: ENERGETSKA UČINKOVISTOST
cilj v 2030: izboljšati energetsko učinkovitost za vsaj 50 %
Industrija
Energetska učinkovitost v industriji se z dosledno uporabo znanih ukrepov (tehnoloških in organizacijskih) lahko v tem obdobju zmanjša za naveden odstotek.
Promet
Preusmeritev tovornega prometa (predvsem tranzitnega) na železnico mora postati obveza ne pa želja. Osebni promet je potrebno preusmeriti na javni prevoz in fleksibilne oblike posameznikovega prevoza (deljenje uporabe avtomobilov). Do leta 2030 se bo tudi izrazito povečala uporaba električnega pogona za osebni prevoz, kar občutno izboljša energetsko učinkovitost.
Javna in osebna poraba
Poraba energije za zagotavljanje primernega bivalnega ugodja (javna in gospodinjska poraba za prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo) se bo z ukrepi URE zmanjšala za naveden odstotek.
cilj v 2050: izboljšati energetsko učinkovitost
Za vsa tri navedena področja se bo še izboljšala energetska učinkovitost glede na razvoj tehnike in tehnologije.
cilj v 2030: zmanjšanje porabe fosilnih goriv v prometu
Opisano v Promet.
cilj v 2030: 60% delež trajnih in obnovljivih virov v končni rabi
Z izrazitim povečanjem pridobivanja elektrike in toplote iz trajnih in obnovljivih virov se bo povečala njihova raba.
cilj v 2050: promet – 90% zmanjšanje rabe fosilnih goriv in 100% električno mobilnost v osebnem in javnem prometu
Raba fosilnih goriv naj bi se zmanjšala do navedenega odstotka ali več glede na opisane spremembe. Ob smelem predvidevanju povečanja sposobnosti hranjenja električne energije bi se za težko mehanizacijo in tovorni promet lahko popolno izognili rabi fosilnih goriv.
cilj v 2050: 100 % zagotavljanje bivalnega ugodja z ničogljičnimi viri
Poraba energije za zagotavljanje primernega bivalnega ugodja (javna in gospodinjska poraba za prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo) se bo z ukrepi URE zmanjšala. Vir energije bodo le trajni in obnovljivi viri energije.
4. VIRI ENERGIJE
4.1. TRAJNI IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE
cilj do 2030: vsaj 60 % delež trajne in obnovljive energije v končni rabi energije
Delež trajnih in obnovljivih virov v proizvodnji energije se mora povečati na predviden procent. Izrazito je potrebno povečati predvsem število malih in srednjih energetskih objektov (10 kW do 1 MW), ki naj bodo porazdeljeni po vsej državi.
Do leta 2030 bo obratovala še jedrska elektrarna in TEŠ, ki bosta zagotavljala preostalo potrebno električno energijo, ki jo bo država potrebovala.
cilj do 2050: 100 % izkoristek trajnih in obnovljivih virov energije
Ob vseh ukrepih URE, sistematični gospodarski usmeritvi napredku tehnike in tehnologije in populacijskih gibanjih (staranje prebivalstva) moramo težiti k popolni energetski samostojnosti brez uporabe neobnovljivih virov energije.
5. PODPORNI OKVIR
5.1. ZAKONODAJNI IN UPRAVNI OKVIR
Zakonodaja (EZ in predpisi) se mora sproti prilagajati doseženim ciljem in novim nalogam iz EKS. Točno morajo biti zapisane naloge in odgovornosti politične, upravne in tehnične narave.
Množico organov, komisij, agencij je potrebno poenostaviti, zmanjšati in preprečiti enostransko delovanje, ki koristi le enemu segmentu v proizvodnji in porabi energije.
Vpeljati je potrebno osebno odgovornost od ministra do zadnjega državnega uradnika.
Za nadzor upravne, finančne in tehnične narave je potrebno angažirati FURS in Računsko sodišče.
5.2. FINAČNI OKVIR
Denarni tok v energetiki je zelo velik. Vse dobičke iz tega toka je potrebno porabiti za investicije potrebne za doseganje ciljev EKS. Vse neporabljene dobičke je potrebno zelo obdavčiti, tako da ta denar ne ponikne za nenamensko porabo.
Vir prihodkov države bi bil lahko tudi davek na potratno pridobivanje in porabo energije (davek na energetski luksuz). Z tako obdavčitvijo bi se močno povečala skrb (investicije v URE in TinOVE) za racionalno pridobivanje in rabo energije. Tak davek bi tudi nadomesti trošarine za energente s katerimi se danes napaja državni proračun.
5.3. TEHNIČNI OKVIR
Elektrika
Prenosno in distribucijsko omrežje mora biti tako regulirano da deluje zanesljivo in kvalitetno. Omrežje mora biti dovolj fleksibilna, da bo omogočalo vključevanje novih tehnologij in naprednih sistemov pridobivanja, porabe in upravljanja z energijo.
Zemeljski plin
Plinska distribucijska infrastruktura mora delovati do prehoda na TinOVE.
Toplota
Obstoječa daljinska ogrevanja bodo v uporabi v območjih z zgoščenim toplotnim odjemom. V predvidenem obdobju je potrebno zamenjati obstoječe energente z TinOVE.
5.4. RAZISKAVE IN INOVACIJE
Treba je zagotoviti, da postane področje trajnostne rabe energije vzorčni primer in prioritetno področje povezovanja raziskav in razvoja novih izdelkov, proizvodnih procesov, storitev in rešitev z gospodarstvom.
Pomemben element pri tem je povezovanje v širši evropski raziskovalni prostor. Pri tem vidimo kot prioritetna predvsem področja nekonvencionalnega pridobivanje in rabe energije, shranjevalnikov energije ter iskanje okoljevarstvenih rešitev pri pridobivanju in porabi energije.
5.6. LOKALNA SAMOUPRAVA
Cilje energetske politike moramo zasledovati na vseh ravneh upravljanja, tako na državni kot na lokalni ravni. Ob upoštevanju delitve pristojnosti med državo in lokalno samoupravo bo pomembno stremeti k usklajenosti lokalnih energetskih konceptov z Energetskim konceptom Slovenije.
Vzpostaviti je potrebno mehanizem za nadzor delovanja lokalnih skupnosti pri uresničevanju EKS na lokalni ravni.
AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo
Comments