Požari in nevarni odpadki: Kje je zaščita?

V zadnjih dneh in v preteklih mesecih po medijih beremo in poslušamo o požarih strupenih snovi, ki močno vplivajo tudi na zdravje tamkaj živečih prebivalcev. Sami požari strupenih snovi močno onesnažijo zrak, zemljo in vodo in tako naredijo večjo škodo v naravi, kot pa je vredno zbirališče, odlagališče ali predelovalno podjetje. Vsi se pri tem sprašujemo, kdo je krivec za povzročeni požar in nastalo škodo. Vlagajo se kazenske ovadbe, razne komisije iščejo vzroke, nihče pa se ne vpraša, kako so ta podjetja pridobila okoljevarstvena soglasja in dovoljenja, da so lahko pričela izvajati to dejavnost.

Pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja (OVS) in okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) je poleg dodatne dokumentacije priložena tudi varstvena ocena, ki jo praviloma pripravijo tudi gasilci. Problem pa je, ko odločevalec za pridobivanje OVS in OVD ne upošteva njihovega mnenja in dejstev ter izda podjetju dovoljenje kljub negativnemu mnenju s podkrepljenimi dejstvi gasilcev.

V Alpe Adria Green (AAG) smo sodelovali v nekaj postopkih kot stranski udeleženec za pridobivanje OVS in OVD podjetij, ki imajo za osnovno dejavnost zbiranje nevarnih odpadkov, predelavo odpadkov in njihovo deponiranje. V enem primeru nam je uspelo kot stranski udeleženec preprečiti izgradnjo zbirnega centra, vendar ne zaradi požarnovarnostnih razlogov. Pri vseh primerih smo kot stranski udeleženec v postopku izpostavljali požarno nevarnost pri ravnanju z odpadki, vendar nas na obravnavah nihče ni hotel poslušati, čeprav smo predložili kot dokaz mnenja in dejstva, ki so jih napisali gasilci. V AAG smo sedaj vključeni kot stranski udeleženec v postopek pridobivanja OVD za “regeneracijo” Škofja Loka.

Razlika med posledicami požara oziroma druge nesreče, povezane z večjo ali manjšo materialno škodo, in nesreče z nevarno snovjo se ne da primerjati. Predvsem zato, ker sanacija mesta onesnaženja ob iztekanju ali drugi nesreči z nevarno snovjo traja dolgo časa, poleg tega pa zahteva večja finančna sredstva.

Evropska in deloma slovenska zakonodaja jasno opredeljujeta pravilnost postopkov upravljanja odpadkov. V samem bistvu najpomembnejše evropske smernice upoštevajo zaščito zdravja in okolja z doseganjem zmanjševanja odpadkov ter njihovo največjo možno stopnjo reciklaže in največjo možno preglednostjo načrtov, ki iz pristojnih služb zadevajo upravljanje odpadkov, za kar se zavzema tudi AAG. To pa se nikakor ne odraža v delovanju nekaterih slovenskih podjetij v zvezi s ponavljajočimi se izrednimi razmerami pri predelavi odpadkov oziroma njihovem skladiščenju in deponiranju.

V AAG se zavedamo, da je treba odpadke, ki smo jih večinoma z brezvestnimi dejanji kot potrošniška družba ustvarili sami, predelati, kolikor je mogoče, preostale pa odložiti na deponije. Zahtevamo pa, da morajo biti skladišča nevarnih odpadkov, preostalih odpadkov, predelovalnice odpadkov in deponije brez izjeme primerno komunalno opremljeni in umeščeni na primerni lokaciji zunaj naselij in industrijskih con. Ravno tako morajo zgoraj omenjeni obrati imeti vso protipožarno zaščito, ki jo vodi in vzdržuje poklicni gasilec.

Upamo, da se bodo odločevalci pri izdaji OVD za taka podjetja streznili in prisluhnili strokovnjakom in ne politiki.

Od Vlade RS zahtevamo, da izvede zunanjo revizijo vseh izdanih OVD in OVS, ki zadevajo zgoraj navedene dejavnosti, ter da izvede zunanjo kontrolo izvajanja OVD in OVS v podjetjih, ki izvajajo omenjene dejavnosti.

Če ne, bomo v AAG storili vse, da se taki primeri, kot so zadnji požari, ne bodo več dogodili, tudi s kazenskimi ovadbami ter pritožbami na EU komisijo in sodišče EU. O nadaljnjih naših korakih vas bomo sproti obveščali.

p.s. Dopis je bil poslan VLADI RS 24.07.2017

Požari, kjer se shranjujejo nevarne snovi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir  – Gorenjski Glas

FOTO AAG: Odločevalci za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj naj se streznijo in prisluhnejo strokovnjakom, in ne politiki, pravijo v okoljski organizaciji Alpe Adria Green ob zadnjih treh požarih v Sloveniji in zahtevajo revizijo vseh doslej izdanih okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj.

Okoljska organizacija Alpe Adria Green je na vlado naslovila odprto pismo v zvezi s požari v objektih, kjer se shranjujejo nevarni odpadki.

Kranj – Več požarov v objektih s strupenimi snovmi je spodbudilo okoljsko organizacijo Alpe Adria Green (AAG), da se na vlado obrne z odprtim pismom, v katerem poudarjajo zlasti problem, kako so ta podjetja pridobila okoljevarstvena soglasja in dovoljenja, da so sploh začela izvajati svojo dejavnost. Pri pridobivanju teh je poleg ostale dokumentacije priložena tudi varstvena ocena, ki jo praviloma pripravijo gasilci, vendar je odločevalci ne upoštevajo vedno, čeprav je negativno mnenje podkrepljeno z dejstvi gasilcev.

V zvezi s tem v AAG, ki je sodelovala v več postopkih kot stranska udeleženka za pridobivanje omenjenih soglasij, navaja tudi dva primera z Gorenjskega. V primeru podjetja Ekorel v industrijski coni v Stražišču je leta 2014 gasilsko poveljstvo dalo negativno oceno, vendar ni bila upoštevana in zavrnjena je bila tudi pritožba. Sedaj je AAG vključena tudi v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja v Škofji Loki. Tudi tu je gasilsko poveljstvo pod vodstvom Andreja Štremflja po ogledu stanja v podjetju Ekologija ocenilo, da pogoji varnega obratovanja v podjetju na Trati niso zagotovljeni, zato gasilci ne prevzemajo odgovornosti za varnost, ker zanjo ni niti osnovnih pogojev. Gre za kompleks, kjer so okoli 60 let stari objekti, ki so popolnoma neprimerni za predelavo odpadkov. Na ta problem opozarja tudi Iniciativa moja Škofja Loka, ki jo podpisuje občinski svetnik Rolando Krajnik in prav tako naslavlja svoje zahteve na vlado in na ministrstvo za okolje, pri tem pa se sklicuje na ugotovitve gasilcev. Tako piše o premajhnem požarnem bazenu, o tem, da ni avtomatskih javljalnikov požara, da izven delovnega časa nimajo varnostnika, pa o delovanju Ekologije v neposredni bližini drugih industrijskih obratov in le 150 metrov od naselij ter blizu železnice in vodovarstvenega območja Sorškega polja. Problem vidi tudi v tem, da je bila stavba pred 60 leti zgrajena za potrebe predilnice, in ne za ukvarjanje z odpadki. Tudi ni podatkov, da bi lastnik vlagal v požarno varnost. V civilni pobudi so prepričani, da je edina opcija opustitev skladiščenja in obdelovanja nevarnih odpadkov v tem objektu. Navaja tudi, da je Ekologija brez potrebnih preverjanj pridobila uporabno dovoljenje. Razmere v Ekologiji tudi primerja s stanjem v vrhniškem Kemisu in izraža prepričanje, da bi ob morebitnem požaru na Trati prišlo še do hujših posledic kot na Vrhniki. Povedati velja, da se je po požaru v Kemisu odzvala tudi Občina Škofja Loka, ki bo pripravila register podjetij v občini, ki imajo opravka z nevarnimi snovmi.

V AAG zahtevajo, da morajo biti objekti z nevarnimi odpadki primerno komunalno opremljeni in na primernih lokacijah izven naselij in industrijskih con, imeti morajo vso protipožarno zaščito, ki jo vodi in vzdržuje poklicni gasilec. Od vlade zahtevajo, da izvede zunanjo revizijo vseh izdanih okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj ter nadzor in revizijo teh dovoljenj v podjetjih, kjer se ukvarjajo z nevarnimi odpadki. Revizijo je ta teden ob obisku na požarišču v Zalogu pri Novem mestu sedaj napovedal predsednik vlade Miro Cerar.