Poslansko vprašanje g.Matjaža Hanžka ministrici ga.Ireni Majcen

Objavljamo poslansko vprašanje g. Matjaža Hanžka, ki ga je na 22. redni seji Državnega zbora naslovil na ministrico za okolje in prostor go. Ireno Majcen v zvezi z ratifikacijo Pariškega podnebnega sporazuma ter odgovor ministrice.

V AAG se vzdržimo kakršnega koli komentarja v zvezi z odgovorom ministrice. Bralcem želimo samo predstaviti kakšnih medlih odgovorov je zmožna naša birokracija!

MATJAŽ HANŽEK (PS ZL): Hvala lepa predsedujoči. Spoštovana gospa ministrica, Irena Majcen, 12. decembra 2015 je v Parizu 195 držav in evropska skupnost doseglo podnebni sporazum ki je prvič v zgodovini združil tako razvite države kot tiste v razvoju. Na dan zemlje, 22. aprila letošnjega leta je v New Yorku na sedežu Združenih narodov pariški podnebni sporazum podpisalo 175 držav, vključno z Evropsko unijo, podpise v imenu Slovenije je prispeval predsednik Vlade, gospod dr. Miro Cerar. V začetku septembra, sta pariški podnebni sporazum ratificirali Kitajska in Združene države Amerike, ki skupaj prispevata 40 % svetovnih emisij. Kot je znano bo sporazum stopil v veljavo, ko ga bo ratificiralo ali kako drugače doma drugače doma potrdilo 55 držav, ki predstavljajo 55 % vseh izpustov toplogrednih plinov. Ministri za okolje Evropske unije ste se junija zavzeli za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma. Takrat ste povedali medijem, da bi Slovenija lahko ratifikacijski postopek začela takoj, ko bo sporazum potrjen v evropskem parlamentu, kar je po vaših besedah pričakovati do konca leta. Zato vas sprašujem, zakaj mora Slovenija pričeti postopek ratifikacije podnebnega sporazuma šele po potrditvi v Evropskem parlamentu, saj smo ga samostojno podpisali in naše obveze, ki jih bomo določili na podlagi sporazuma bomo morali sami izvajati? 2. Kako daleč smo s pripravljanjem obvezujočih podnebnih ciljev za Slovenijo, kar je obveza, ki smo jo prevzeli s podpisom sporazuma? 3. Nacionalni energetski koncept bo nedvomno pomenil eno od ključnih orodij za izpolnjevanje nacionalnih podnebnih ciljev. Kako nameravate zagotoviti usklajenost vsebine in časovnega zaporedje sprejemanja tako podnebnih ciljev kot nacionalnega energetskega koncepta, saj oba dokumenta v končni obliki potrjuje državni zbor? Hvala lepa za odgovore.

PODPREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa. Gospa ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

IRENA MAJCEN: Spoštovani poslanec Matjaž Hanžek, hvala za vprašanje. Res je, da so se vse države, vse članice Evropske unije posamezno zavezale k potrebam za podpis Podnebnega sporazuma, res pa tudi je, da ta napoved, ki je bila zajeta, je še stvar dogovarjanja med posameznimi članicami Evropske unije. Glede na časovnico ratifikacije pa je sprejetje osnutka zakonodaje za podnebni energetski okvir v okviru Evropske unije, do leta 2030 in države članice bodo izvajale zaveze Pariškega sporazuma za obdobje od leta 2020 do 2030. Evropska komisija je osnutek navedenega zakonodajnega okvirja za sektorja, ki niso vključeni v shemo trgovanja s toplogrednimi plini, torej ne ETS in za sektorje rabe tal LULUCF sprejela julija letos. Pogajanja o teh predlogih se bodo pričela v kratkem. Kaže pa, da bi bil lahko prag za uveljavitev Pariškega sporazuma dosežen prej kot so nekateri pričakovali, verjetno že do konca letošnjega leta, morda pa celo do podnebne konference v Marakešu, ki bo v mesecu novembru. Bil je tudi že sestanek prejšnji teden v Bratislavi, zato je dogovorjeno, da tudi Evropska unija in države članice maksimalno pospešijo postopek ratifikacije. Za ta namen je sklicano izredno zasedanje sveta ministra za okolje in sicer konec meseca v Bruslju, kjer bi ministri obravnavali in sprejemali sklep sveta o ratifikaciji sporazuma v imenu Evropske unije in predstavili časovnico zaključka ratifikacije državah članicah. To pomeni, da smo začeli že ta sporazum ne samo pripravljati. Gre tudi za to, da se ga ustrezno prevede in si želimo, da bi ga takoj po tej septembrski seji, 30. 9. je, po tem oddali tudi v samo proceduro. Glede drugega vprašanja lahko povem, da ima Slovenija sprejet operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020. V tem sporazumu so, v programu so vključeni ali pa določeni sektorski cilji tudi do leta 2030. Ti cilji sovpadajo s ciljem 15 odstotkov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih izven sheme trgovanja z emisijami, ki je nacionalni cilj in ga je julija letos predlagala Evropska komisija za Slovenijo v okvirju delitve skupnega cilja Evropske unije med države članice. Ti cilji so del podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja Evropske unije do leta 2030, ki je sedaj v celoti v obravnavi, pogajanja pa se bodo predvidoma zaključila do konca naslednjega leta. Po končanih pogajanjih bomo pristopili k reviziji operativnega programa in pripravi nadaljnjih ukrepov. Pariški sporazum sicer tudi predvideva pripravo dolgoročnih strategij prehoda v nizko ogljično družbo, ki naj bi bile pripravljene do leta 2020. Ta naloga pa nas še čaka. Med ostalim, Pariški sporazum obsega zaveze na področju prilagajanja podnebnim spremembam, kar pa je zaveza, ki jo bomo začeli izpolnjevati že konec letošnjega leta, ko sprejet strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta je že dalj časa v pripravi in bo najkasneje oktobra posredovan v javno obravnavo. Če greva na tretje vprašanje pa je usklajenost strateških dokumentov konstanten izziv, zlasti na področju politike podnebnih sprememb. Ta politika podnebnih sprememb obsega številne sektorske politike. Menimo, da je potrebno strateški pogled na podnebno politiko primerno umestiti v krovno strategijo razvoja Slovenije, podnebni cilji pa se morajo odražati v sektorskih strategijah, poleg energetskega koncepta tudi prometne in kmetijske politike, prostorske strategije in vseh drugih dokumentov. Ocenjujemo, da če bo primeren okvir podan v strategiji razvoja Slovenije, usklajevanje sektorskih strategij bolj učinkovito. Hvala.